Psički kot okraski ali igrače
2. feljton: Neresni rejci iz nekdanjih vzhodnih držav odkrili tržno nišo
Zato morajo biti čim cenejši, brezobzirni trgovci pa to luknjo pridno izkoriščajo
Povpraševanje presega ponudbo
Posli z vzrejo na črno izvrstno cvetijo. Promet strmo narašča. Ne nazadnje zato, ker je statusni simbol plemenski pes že zdavnaj postal blago, ki ga primanjkuje. Samo nemško tržišče potrebuje vsako leto 300.000 čistih rasnih psov ali pa vsaj takšnih, ki so tako videti. Resni rejci, ki so pod nemškim domačim nadzorom, zmorejo na leto spraviti skupaj malo več kot 120.000 mladičev. Manjkajočih 180.000 mladičev pa je sumljivega izvora, torej iz nenadzorovanih lokalnih vzrejevalnic ali pa kot že rečeno, iz nekdanje vzhodne Evrope.
Ponudba pasje trgovine v postkomunističnih deželah ustreže vsaki želji. Obsega 145 ras od A do Ž, celo prepovedane borilne pse american pitbul terrier je mogoče najti. Prekupčevalci s psi in ponarejevalci dokumentov stanujejo eden poleg drugega, ugotavljajo zahodni kriminalisti, in po potrebi traja le nekaj minut, da za kateregakoli psa preskrbijo potrebne dokumente.
Prodaja na lastno pest
Zahvaljujoč zahodni zvezi, ki se je dobro zakoreninila, vzhodni velevzrejevalci delujejo skoraj brez vsakega tveganja. Njihovi partnerji iz tujine pripotujejo ob točno dogovorjenih terminih, običajno prevzamejo ves zarod in sami uredijo izvoz na zahod, bodisi s pomočjo uveljavljenih carinskih trikov bodisi s pomočjo prirejenega prtljažnika, ki je tako dobro zvočno izoliran, da skozi ne more prodreti pasje tuljenje ali celo lajanje.
Takoj ko prispejo v tranzitno deželo Avstrijo, mladiče s preskušeno mešanico zdravil spravijo toliko k sebi, da so godni za nadaljni prevoz v druge dežele in da ta prevoz prestanejo kolikor toliko čili. Nihče ne ve: mogoče tak prevoz poteka tudi čez naše ozemlje.
Mali rejci pa organizirajo prodajo mladičev na lastno pest. Skrite v poslovne torbe, privezane pod sedeži ali stlačene v predalček na armaturni plošči jih kot majhne mladičke v osebnih avtomobilih pretihotapijo čez mejo. Cilj teh tihotapcev so po možnosti čim bolj obljudena prizorišča. Pogosto ponujajo svoje živo blago na počivališčih ob avtomobilskih cestah in v nakupovalnih središčih, še raje pa na kakšni dovozni cesti, ki pelje na pasjo razstavo. Ko nato popoldne temperature precej narastejo, se povečajo tudi možnosti prodaje. Marsikateri ljubitelj namreč z mladiči sočustvuje in ne more gledati, kako se živali mučijo, pa jo zato enostavno kupi.
Bodite pozorni pri nakupih
Kmalu se pokaže, ali je prizadeti storil dobro dejanje. Celo pri pretihotapljenih mladičih, ki se zdijo na videz popolnoma zdravi, lahko kaj kmalu nastopijo težave, pravijo veterinarji. Če ima pes zgolj premajhno ali preveliko glavo, je ploskonos ali ima preveč koničast nos, je smola še obvladljiva. Bolj pogosto je treba računati z oslabelim srcem, kroničnimi črevesnimi motnjami in kožnimi izpuščaji. Prihodnji stroški za veterinarje utegnejo kar za nekajkrat preseči nakupno ceno mladiča.
Pred dvema letoma so alarm sprožili švicarski veterinarji in posvarili pred ‘uvoženimi problematičnimi psi’. “Odprite oči pri nakupu psov,” so svetovali. Od takrat naprej so vsaj na začetku v omenjenih državah ljudje postali bolj previdni pri nakupu teh poceni vzhodnjaških pasjih mladičev.
Pozivi, kakršen je prišel iz Švice, so zdaj postali aktualni tudi v drugih državah. Kljub temu množična proizvodnja psihično in fizično ogroženih mladičev še naprej narašča. “V naši potrošniški družbi kupujemo danes pse kot superge ali kavbojke,” je izjavila neka strokovnjakinja za pse. “Služijo kot okrasek ali kot igračke. Torej morajo biti poceni.”
Povzeto iz (ljubljanskega) Dnevnika, 21. in 22. 03. 2002
Zahvala Poloni za prepis!
