Kaj se dogaja v Obalnem zavetišču? - 2. del

(Če ste članek že prebrali, skočite na NADALJEVANJE - klik. Če ga še niste, nadaljujte normalno v prvem odstavku.)

30. oktobra 2014 mi je poštar končno prinesel odločbo št. 2013/01, ki mi jo je 27. 9. 2013 izdalo Obalno društvo proti mučenju živali (v nadaljevanju ODPMŽ) in s katero so zavrnili mojo zahtevo za informacije javnega značaja o psici Šivi, ki sem jo vložila 29. 7. 2013. Celih 399 dni je odločba potovala iz Kopra na drugi konec Slovenije.

Če še niste prebrali zapisov Kaj se dogaja v Obalnem zavetišču? in Kako oddaš mrtvega psa nazaj prvotnemu lastniku ... ali kdo je Močo?, je zdajle čas, da to storite, saj se pisanje v nadaljevanju tesno navezuje na obe objavi.

Kljub temu, da je Šiva navedena v dveh poročilih o stanju psov v zavetišču, ki ju je za Obalno zavetišče izdalo in obalnim občinam poslalo isto ODPMŽ, pod njima pa je podpisana ista Andrea Bogataj Krivec, in da so vmes sami javno objavili, da je bila Šiva 'ex-azilantka', so v zavrnilni odločbi št. 2013/01 zapisali sledeče:

"Organ (ODPMŽ o.p.) z zahtevanimi podatki ne razpolaga in se ne nahajajo v nobenem dokumentu, zadevi, dosjeju, registru, evidenci oz. drugem dokumentarnem gradivu, iz katerega bi izhajale informacije, ki jih je prosilka zahtevala."
in
"Organ je pregledal poročila in finančne zahtevke, izdane obalnim občinam v navedenem obdobju in ugotovil, da noben dokument ne vsebuje poročila ali zahtevka za psico Šivo."

Se tudi vam zdi, da se je v Obalnem zavetišču pokvaril kompas?
Pa gremo lepo po vrsti.


Slika 1: Sami presodite, ali je na prvi sliki isti pes, kot na ostalih treh.
Slika levo zgoraj, vir Obalno zavetišče - klik; slika desno zgoraj, vir Pes moj prijatelj - klik; slika levo spodaj, vir Pes moj prijatelj - klik; slika desno spodaj, vir Pes moj prijatelj - klik.

Kako oddaš mrtvega psa nazaj prvotnemu lastniku ...
... ali kdo je Močo?

Močova 'zgodba' je do konca in še čez čudaška in kaže vso bedo evidenc v Obalnem zavetišču.
Imam kup uradnih podatkov, da je Močo mrtev pes, imam pa tudi uradne podatke, da je Močo oddan in vrnjen pes.
Ne verjamete? Berite naprej.

Priznam, da me Močo ni zanimal, niti vedela nisem, da sploh obstaja, sem pa nanj naletela slučajno, oz. so me kar z dveh strani založili s kupom dokumentacije o njem. Ker po pravilu iz vsega, kar o Obalnem zavetišču primem v roke, skačejo ven kapitalne napake, tudi tukaj ni bilo prav nič drugače. Pravzaprav je tole prava slovenska zavetiška znanstvena fantastika in med čakanjem na nadaljevanje zgodbe o Šivi je prav, da vas seznanim tudi s tem.

V prispevku Kaj se dogaja v Obalnem zavetišču? sem opisala kalvarijo pridobivanja podatkov o tem, kaj se je v Obalnem zavetišču dogajalo s psico Šivo in kateri pes jo je brutalno napadel in poškodoval. Med raznimi podatki in dokumenti se je pojavil tudi račun Veterinarske ambulante Koper d.o.o. (v nadaljevanju VA Koper), v katerem so Obalnemu društvu proti mučenju živali (v nadaljevanju ODPMŽ) za Obalno zavetišče zaračunali 'pregled živali na steklino po ugrizu' in 'evtanazijo malega psa'. Ker so ti podatki v dokumentaciji tudi časovno kazali na to, da bi lahko bil 'evtanaziran mali pes' ravno psica Šiva, 'po ugrizu pregledan pes' pa njen napadalec, sem prosila za ponovno uporabo informacij javnega značaja na kateri dogodek se navedbe v dokumentaciji nanašajo, okoliščine tega dogodka in kateri pes je bil napadalec.

Zahteve za ponovno uporabo IJZ v zvezi s tem sem poslala časovno po vrsti takole:
- 28. 8. 2014: ODPMŽ, pomanjkljivo dokumentacijo sem prejela 3. 10. 2014, odgovor na 7. 10. 2014 poslano pritožbo pa 20. 10. 2014;
- 24. 9. 2014: UVHVVR, dopis in dokumente sem prejela 10. 10. 2014;
- 24. 9. 2014: občini Izola, njihov odgovor sem prejela 30. 9. 2014;
- 24. 9. 2014: občini Piran, zavrnilno odločbo (da zahtevan dokument ne obstaja) št. 0901-1/2014 sem prejela 20. 10. 2014;
- 24. 9. 2014: MO Koper, odgovora še nisem prejela.


Slika 1: Iz Obalnega zavetišča so mi poslali to sliko. Pravijo, da je na njej Močo.

Četrti pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali sem objavila v začetku avgusta 2014, kmalu za tem pa pridobila še Poročilo o delovanju zavetišča za živali Maribor za leto 2013, ki ga je pripravilo podjetje Snaga d.o.o. S podatki iz navedenega poročila lahko dopolnim sliko področij, ki jih posamezna zavetišča pokrivajo, prav tako pa se da potegniti iz njega nekaj drugih podatkov, predvsem za Mestno občino Maribor. Enako navajam podatke tudi za Zavetišče Ljubljana, ki sem jih pridobila v Letnem poročilu o delovanju zavetišča za zapuščene živali Ljubljana za leto 2013.
Torej, finančni podatki za vsa ostala zavetišča so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij, za zavetišči v Ljubljani in Mariboru pa povzeti po letnih poročilih za leto 2013.

Predhodni pregledi porabe občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v preteklih letih so na povezavah:
- leto 2013 - 1. del
- leto 2012
- leto 2011
- leto 2010

Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2013 (zemljevid je dopolnjen samo s podatki za Zavetišče Maribor in Zavetišče Ljubljana):

So 'zavetiški pasji boji' obalnozavetiški način 'udomačitve' psov z 'določenimi vedenjskimi problemi', hudo poškodovani psi pa pač kolateralna škoda?

Pred dobrim letom sem po naklučju prebrala del neke zgodbe, ki sta ji manjkala začetek in konec. Nič ne bi moglo biti za mojo raziskovalno žilico bolj zanimivega, kot najti oba manjkajoča dela in ju z že znanim poglavjem sestaviti v celoto.

Kot ponavadi sem začela na začetku, po uradni poti, z uradno zahtevo po informacijah v upanju, da bom lahko kmalu, vsaj v zakonskih rokih, informacije sestavila skupaj. Tako sem mislila še posebej zato, ker je šlo za zgodbo, ki je bila povezana z zavetiščem za živali, ki ga v javnosti predstavljajo kot najboljšega in najbolj humanega v Sloveniji, z Obalnim zavetiščem.

O bog, kako hudo sem se motila in kako žal mi je, da sem tako dolgo čakala, da bi zgodbo dopolnila z uradnimi podatki. Žal mi je zaradi Šive in žal mi je zaradi vseh psov, ki jih je morda prej ali potem doletela enaka ali celo hujša usoda.

Ker je v vsakem prispevku nekaj piscu lastnega videnja in razumevanja predstavljenih zadev, bo tudi tale zapis nosil moj pogled na izjave, podatke in dogajanja, ki sem jih zbrala in vam jih bom predstavila. Na vas je, da si ustvarite svoj pogled in svoje mnenje. Če potrebujete preverjanje predstavljenega, so na voljo povezave, posnetki, dokumenti, informacije javnega značaja ... Vse lahko pridobite od uradnih služb tudi sami v svojem imenu.


Slika 1: Foto arhiv mojpes.net, fotografija je simbolična in ni povezana z vsebino članka.

Četrti pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali je pred vami. Predhodni trije so na povezavah: leto 2010, leto 2011, leto 2012.

Finančni podatki so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij. Navedene številke pa niso vsi stroški, ki jih imajo občine z zapuščenimi živalmi, saj kar nekaj občin sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2013 plačala 2.066,96 € Veterini Šoštanj d.o.o., 4.870,69 € pa Toplici, centru za zdravljenje živali Topolšica, obalne občine Piran, Koper in Izola pa v istem letu 5.107,53 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.

Krog delujočih zavetišč za zapuščene živali se je že v letu 2012 razširil in tako tokrat v pregledu zajemam:
- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Zavetišče Horjul, zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje, zavod za oskrbo, nego in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.
- Zavetišče Sevnica - Veterinarska postaja Sevnica d.o.o.
- Zavetišče Postojna - Butinar veterinarske storitve d.o.o., PE Postojna
- Zavetišče za mačke Mačji dol - Žverca, društvo za pomoč živalim
- Zavetišče Brežice – Veterinarska bolnica Brežice d.o.o.

Podatki za Zavetišče Maribor niso navedeni. Supervizor namreč posebej ne navaja sredstev, ki jih podjetje Snaga d.o.o. prejme od občin za delovanje zavetišča za živali. Podobno je pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ki spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo za leto 2013 najdete tukaj, se pa da iz njega razbrati, da so v letu 2013 poleg MO Ljubljana (385.427,00 €) sodelovali tudi z občino Brezovica (13.427,00 €).

Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2013:

Avtor Vanja Alič, Dnevnik

Zavetišča za zapuščene živali so le izvajalec dejavnosti, ki jo zakon v reševanje nalaga občinam. A občine plačujejo le prvo pomoč poškodovanim živalim in eventualno evtanazijo, zdravim živalim pa cepljenja, sterilizacijo oziroma kastracijo ter hrano in vodo za prvih 30 dni bivanja.

"Sodelovali bomo samo še s tistimi občinami, katerih občinski svetniki nas ne bodo ozmerjali s kriminalci in zaslužkarji," kar malce prizadeto odvrne Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali Horjul, ko jo pobaramo o cenah njihovih storitev, ki se zdijo v očeh laične javnosti velikokrat predrage. Njene besede se sicer nanašajo predvsem na nedavne izjave kamniškega občinskega svetnika in poslanca Mateja Tonina, ki je med razpravo o podelitvi koncesije za oskrbo zapuščenih živali na nedavni seji občinskega sveta dejal, da se je v 'zavetiščarski' posel zrinila kriminalna združba, ki naj bi se s prevarami prisesala na občinske proračune. Ob tem je problematiziral tudi 500 do 600 evrov, kolikor v povprečju občina nameni za eno zapuščeno žival na mesec, in pomenljivo pripomnil, da je znesek višji od minimalne plače.

Vodja horjulskega zavetišča poudarja, da je po zakonu zapuščena žival na seskih občine le mesec dni. A ker v Horjulu zdravih živali tudi po tem času ne evtanazirajo, kar bi bilo sicer za zavetišče najceneje, so odtlej izključno njihova skrb. Samčeva pravi, da se morajo znajti, kakor vedo in znajo, zato iščejo donatorje in - po zgledu tujine - tudi tako imenovane posvojitelje na daljavo, ki na mesec prispevajo denar za svoje varovance. "Na naši spletni strani si lahko vsakdo ogleda števec, ki za vsako posamezno žival navaja, koliko dni je že v zavetišču. Trenutno imamo enega psa, ki je pri nas že 1500 dni, medtem ko je muck, ki so pri nas že tri ali štiri leta, cel kup. Normalno, da ne bomo v žival vlagali - pa ne samo denarja -, potem pa jo evtanazirali."


foto arhiv zavetišča Horjul

Z zanimanjem sem prebral zbir ugotovitev veterinarske komisije v letu 2012, ko je le ta prvič v času postavitve zavetišč obiskala vsa zavetišča na območju Slovenije.

In kaj ugotovimo?

Vsi zasebniki, ki "močno služijo na račun ubogih živali", imajo do neke mere urejene bivalne pogoje, kot jih zahteva pravilnik o zavetiščih za zapuščene hišne živali. Pojavljajo se določene pomankjivosti pri samem delu in nekaterih vpisih v evidence, kjer smo vsak zase, po lastni presoji zdrave pameti, reševali nastale situacije, saj dodatnega strokovnega pojasnila, kljub mnogim pismom in prošnjam našemu nadzorniku (VURS), primernih odgovorov nismo dobili. Bili pa smo deležni mnogo nadzorov, kakor tudi nemalo izrečenih mandatnih kazni za anomalije, kot so en pes preveč v zavetišču, glede na registrirano število s strani VURS, zapiranje določenih delov zavetišč in izdajanje ureditvenih odločb, spisek je dolg in neugleden.

Vsa zavetišča, "ki močno služijo na račun ubogih živali", pa smo zagotavljala minimalne pogoje glede namestitev psov, karanten, namestitev mačk, vozil, strokovne usposobljenosti zaposlenih, čeprav v določenih primerih tudi to uradnim veterinarjem ni zadostovalo.

Prvič je pred nami celosten pregled delovanja vseh slovenskih zavetišč za zapuščene živali, pripravljen na podlagi dokumentov, ki so jih pri svojem delu izdelali inšpekcijski organi Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Na podlagi sklepa generalne direktorice VURS, št. 1004-6/2010/12, z dne 15. 2. 2012, je bil v letu 2012 opravljen inšpekcijski nadzor nad vsemi registriranimi zavetišči za živali v Sloveniji. Skupina inšpektorjev takratne Veterinarske uprave RS je preverila delovanje zavetišč za živali, s povdarkom na ravnanju z živalmi ob sprejemu, izvajanju karantene oz. izolatorija, sterilizacije in kastracije, nudenju veterinarske oskrbe in označevanju oddanih živali.

Časovno je navedeni izredni inšpekcijski nadzor po vrsti potekal takole:

28. 3. 2012 - Zavetišče Ljubljana
11. 4. 2012 - Zavetišče Turk
25. 4. 2012 - Zavetišče Meli
16. 5. 2012 - Zavetišče Maribor
30. 5. 2012 - Zavetišče Oskar
13. 6. 2012 - Obalno zavetišče
26. 9. 2012 - Zavetišče Mala hiša
3. 10. 2012 - Zavetišče Zonzani
10. 10. 2012 - Zavetišče Perun
24. 10. 2012 - Zavetišče Mačji dol
7. 11. 2012 - Zavetišče Sevnica
22. 11. 2012 - Zavetišče Brežice
28. 11. 2012 - Zavetišče Postojna
5. 12. 2012 - Zavetišče Horjul

Nekateri podatki v spodnjih povzetkih oz. delnih prepisih zapisnikov niso navedeni, ker so po Zakonu o IJZ zabrisani ali sicer zaradi kopij neberljivi.

Pri vsakem zavetišču mora biti bralec pozoren na datum, ki je naveden ob imenu zavetišča, saj se vse opisano stanje nanaša na dan, ko je bil inšpekcijski pregled v zavetišču opravljen. Zapisano ne odraža nujno sedanjega stanja v zavetiščih.

K spodnjim tekstom spadajo tudi navedbe z List preverjanj, ki so bile priloge Zapisnikom. V obeh objavah so posamezna zavetišča navedena v istem vrstnem redu, kot na uradnem Seznamu zavetišč za zapuščene živali na spletni strani UVHVVR.

Kopije Zapisnikov izrednih uradnih nadzorov v zavetiščih za zapuščene živali v letu 2012 in Liste preverjanj, oboje pridobljeno po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so arhivirane pri mojpes.netu.

Podatki z List preverjanj (.pdf)


foto arhiv Zavetišča Horjul

Letos sem že tretjič pripravila pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali. Za leto 2010 ga najdete tukaj, za leto 2011 pa tukaj.

Vsi finančni podatki so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2012 plačala 1.771,68 € Veterini Šoštanj d.o.o., 2.864,34 € pa Toplici, centru za zdravljenje živali Topolšica, Občina Piran pa v istem letu 6.000,12 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.

Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, se sicer da narediti pregled nekaterih podatkov, vendar je nemogoče zajeti vsa zavetišča, delujoča v letu 2012. Upravljanje Zavetišča Maribor je februarja 2012 prešlo z Društva za zaščito živali Maribor na mariborsko podjetje Snaga d.o.o. Za Društvo in za podjetje Snaga d.o.o. je nemogoče izločiti podatke o nakazilih, ki so bila namenjena Zavetišču za živali Maribor, zato podatki za to zavetišče v seznamih niso navedeni. Podobna situacija je pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ker spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo za leto 2011 lahko preberete tukaj.

V prikazu so zajeta zavetišča:

- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Zavetišče Horjul, zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje, zavod za oskrbo, nego in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.

Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2012:

O zavetiščih za živali in njihovih varovancih kroži mnogo različnih zgodb. Večina je žalostnih, pretresljivih, včasih celo grozljivih. Omemba zavetišča le redke izmed nas spomni na nekaj pozitivnega, prijetnega ali celo veselega. Večina zgodb o zavetiških živalih ima žalosten, nemalokrat krut začetek, kljub temu pa se veliko zgodb prav zaradi prihoda v zavetišče konča srečno - z odhodom v dober nov dom. Razbili bomo nekaj stereotipov, ki ljudi mnogokrat odvrnejo od posvojitve zavetiških živali, in poudarili nekaj dejstev, za katera menimo, da so pri tej odločitvi pomembna. Upamo, da bomo tako pripomogli še h kakšnemu srečnemu koncu več.

1. mit: V zavetišču so zgolj problematične živali. NE DRŽI

Res je, da v zavetišče običajno pridejo živali, katerih preteklost ni znana. Njihove izkušnje so različne, velikokrat tudi slabe. Lahko se odrazijo na različne načine, tudi kot agresija do ljudi ali živali, velik strah, plahost, vendar večinoma ni tako. Iz zavetišča je možno posvojiti povsem normalnega pasjega ali mačjega družabnika, seveda pa moramo biti pred posvojitvijo pripravljeni na iskren pogovor z oskrbnikom oziroma vodjem zavetišča. V dobrem zavetišču vam bodo vsaj približno znali povedati, kaj lahko od živali, ki jo želite posvojiti, pričakujete, in vam svetovali posvojitev takšne živali, ki ustreza vašemu načinu življenja, pričakovanjem ter izkušnjam. Če ima žival, za katero se zanimate, vedenjske, zdravstvene ali druge posebnosti, boste na to vselej opozorjeni.

Pet mesečna Pebble Kremenčkova je že našla svoj dom ...

Njena nova skrbnica je po enem mesecu bivanja s psičko o njej zapisala:
'Rada ima ljudi in pse, na sprehodu pa veselo sodeluje z mano, sploh če zazna, da se v moji roki nahaja kak priboljšek. Je zelo učljiva, tako da smo se že naučili vaji sedi in tačko, kmalu pa greva tudi v pasjo šolo. Na splošno je zares neproblematična, nevsiljiva, vseeno pa velika carta.'