V Ljubljani je bil v soboto, 12. 1., in v nedeljo, 13. 1. 2013, ponovno bogat razstavni vikend z dvema mednarodnima razstavama psov vseh pasem CACIB Ljubljana I in CACIB Ljubljana II, ter celo vrsto specialnih klubskih razstav za britanske ovčarske pasme, angleške buldoge, prinašalce, pritlikave pasme in kodre, hrte ter jamarje. Tudi tokrat so se člani mojpes.neta odlično odrezali:



Yuca vom Hause Edelstein, V1, CAC, CACIB, BOB, lastnika Vojka in Luka Vratič, psarna Vravolu


Yuca vom Hause Edelstein

Z Inštituta za varovanje zdravja poročajo o povečanem številu obolelih za gripo - lastniki dihurjev (previdnost velja tudi za lastnike ptic in mačk - ni ravno pametno, da vam rinejo v smrkajoč nos in da kihate vanje ...), ukrepajte temu primerno!

Da ponovimo ...

Klinični znaki pri dihurjih, ki se v večini primerov pojavijo približno 48 ur po okužbi, so podobni kot pri ljudeh - povišana telesna temperatura (40 °C in več), izcedek iz smrčka in oči, kihanje, kašljanje, utrujenost, slabša ješčnost.
Bolezen je praviloma blaga in preide brez večjih zapletov, bolj občutljivi pa so mladiči ter starejše in že bolne živali. Lahko pa pride do zapletov v obliki sekundarne bakterijske okužbe (običajno pljučnice) - kar skušamo preprečiti s preventivno antibiotično terapijo.

Ambasadorji nasmeha se trudimo izobraževati nove delavne pare. Vsakdo, ki hoče zastopati oranžne barve in delovati kot Ambasador nasmeha, mora poslušati seminar, opraviti tečaj in izpit ob koncu. Ko pa obišče še tri ustanove pod nadzorom, pa lahko začne čarati nasmehe na obraze.

V soboto, 12. januarja 2013, se je v Ljubljani na Specialni razstavi angleških buldogov 2013, ki jo je pripravil Slovenski klub za angleške buldoge, ljubiteljem pasme predstavilo 43 predstavnikov pasme iz 5 držav. Ocenjeval jih je slovenski sodnik Boris Baič.

Najlepši pes razstave je samec Spiderman, najlepša samica pa Buck and Sons Tinterella Color Latte, oba iz Italije.


samec Spiderman (BOB) in samica Buck and Sons Tinterella Color Latte (BOS)
foto SKAB

neuradni rezultati

Fotografije so avtorsko zaščitene in jih je prepovedano kopirati.
All photographs on mojpes.net are copyright protected. Any distribution or copying is forbidden.

V Ljubljani se je v soboto, 12. 1. 2013, odvil prvi del ljubljanskega razstavnega vikenda - mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana I 2013. Na tej razstavi je bilo prijavljenih 1054 psov, predstavnikov 187 pasem iz 28 držav.

Najlepši pes razstave CACIB Ljubljana I 2013 je avstralska ovčarka Mangry's la Bamba Mamacita iz Hrvaške.


BIS
sodnik mag. Blaž Kavčič (Slo)
1. avstralski ovčar: Mangry's la Bamba Mamacita (Hr)
2. črni ruski terier: Kremlevskiy Zubr (Rus)
3. dalmatinec: Dalmino Ozone Layer (Hr)

V svetu psov določena "pravila" odpovedo. Npr. črno x črno ni nujno črno, je lahko rumeno. Ali škarjast ugriz x škarjast ugriz ni nujno škarjast ugriz, je lahko predgrizavost. Trčimo v dedovanje, ki ima svoja, pri nekaterih lastnostih dokaj dobro raziskana in ekzaktna pravila.
Nemške doge so zaradi 5 priznanih barv in takorekoč 3 "podpasem" znotraj pasme (pasemskih različic) vzorčni primer omenjene odpovedi. Vsaj kar se barv tiče, zato prav pri proučevanju barv dobimo najbolj nazoren vpogled v razsežnosti potencialne genetske polucije.

Pri barvah se vse suče okoli pigmenta - vrste pigmenta, njegove količine in njegove razporeditve. In pigment je nekaj, kar človeško oko zaznava, tudi v odtenkih. Zato nam dobro poznavanje genetike barv zgolj z opazovanjem in analiziranjem videnega omogoča dokaj verjetno sklepanje na genotip določene živali, sklepamo lahko "za naprej", torej predvidevamo, kaj se lahko pripeti ob nadaljni reprodukciji take živali, pa tudi sklepamo "za nazaj", torej predvidevamo, kaj se je dogajalo oziroma kako je do določenega genotipa prišlo. Osnovna barva kožuha, njeni odtenki, barva oči, smrčka, sluznic, krempljev, velikost, oblika, barva, čistost in razporeditev beline in lis, ... pa še kaj, razkrijejo veliko. Analiza sorodnikov sliko še nadalje zbistruje, bolj široko je analiza zastavljena, bolj jasna je slika. Velikokrat se lahko zgolj s tem orodjem odkrije "izvornega onesnaževalca" ali celo utemeljeno posumi v verodostojnost rodovnika (tudi v zelo zapletenih primerih). Vsekakor pa je genetska analiza (DNA analiza) tista, ki daje odgovore na vsa vprašanja in razjasnjuje vse dileme.

Problem barvne genetske "onesnaženosti" se pri nemških dogah najmočneje in v vsej svoji razsežnosti izpostavi pri harlekinski vzreji. Tako pri dovoljeni (harlekin x črna iz harlekin) kot pri nedovoljeni (harlekin x harlekin).

Ekstremni primer je hipotetična paritev dveh genetsko onesnaženih harlekinov, se pravi harlekinov, ki sta prenašalca alelov za modro in/ali rumeno barvo. Hipotetična zato, ker je v paritev harlekin x harlekin v konfliktu vsaj z živalovarstveno zakonodajo in v Sloveniji naj na njo že dobro desetletje ne bi naleteli. Morebitne "umetnike" pa pri taki paritvi (dveh genetsko onesnaženih harlekinov) narava lahko "nagradi" z izjemno pestrostjo barvnih podob. In poskrbi tudi, da vrelec teh "izjemnih barvnih stvaritev" ne presahne, v kolikor vsi deležniki, vključeni v tako početje, ne bi doumeli svarila.


foto arhiv SloDDC

Da je Mince princeska, ni nič novega. Ko sem ga dobila, je bil diagnosticiran s hipertrofno osteodistrofijo. Kar po kmečko pomeni, da ima na zadebeljenih delih dolgih kosti v nogah luknje. Hvalanevemžekomu so se te luknje odločile, da ne bodo brstele, kar je bil najboljši možni izid za našo rdečo pošast. Zato sva zunanji svet spoznavala šele pri dobrih sedmih mesecih, ko je bilo jasno, da bo s kostkami vse v redu in da ne bo potrebna evtanazija. Že prej, kasneje pa še bolj intenzivno, se je kazalo, da je Minec bolj plašljive sorte. Navajati ga je bilo treba na avtomobile, tovornjake, sesalce, pse ... No, to smo nekako zmogli. Princeska so sicer še vedno prepričani, da je sesalec nadvse grozna žival. Ko se prikaže iz svoje votline, se Mince spravijo v najmanjšo možno luknjo in počakajo, da napad hrumenja mine. Princeska se zaradi svojih naluknjanih kosti ne bi smel igrati s težjimi psi. če se slučajno tega loti in težja žival teče proti njemu, se vrže ob tla in vrešči, še preden sploh pes pride do njega.

Vzreja ni hec, temveč odgovorno početje. Odgovorno najprej do psice in mladičev, ki jim s svojo odločitvijo odpremo vrata v svet, potem tudi do kupcev. V zvezi z vzrejo so postavljena osnovna formalna pravila in tista, ki jim pravimo 'zdrava pamet'. Pri nekaterih pasmah jih v skrbi za dobrobit pasjih potomcev kreatorji zaostrujejo še dodatno. Ena od pasem, pri kateri je zaostritev pravil več kot nujna, so tudi nemške doge. O pravilih, ki naj bi veljala tudi pri nas, je Rac pisal v članku Odgovorna vzreja pri nemških dogah, o razlogih za njihovo ostrino pa v članku Zakaj je paritev harlekin x harlekin prepovedano ravnanje. V obeh je izpostavil oboje - vzreditelje, ki jih iskanje eksteriernih idealov ne sme pripeljati čez rob, ter kinološko stroko, ki je dolžna vse poskuse iskanja bližnjic preprečiti.

Marsikdo, ki problematike pobliže ne pozna, se verjetno sprašuje, čemu kar naenkrat toliko vika in krika. Od daleč je videti kot podlaga za vpitje le en zapis, objavljen v uradnem glasilu KZS in s tem tudi le eno leglo. Od blizu je žal zgodba veliko širša, naravnost grozljiva. Ne samo zato, ker ne gre le za eno leglo, temveč tudi zato, oz. zato še veliko bolj, ker je tako postopanje očitno vpeljano kot del sistema in stalna praksa, ki je ni naša kinološka stroka v nobenem trenutku in na noben način omejevala ali kakorkoli regulirala.


Foto arhiv mojpes.net, slika je simbolična, posneta 2005

Dobra vila je ves svoj prosti čas posvetila temu, da bi tam nekje, kjer so svet in ljudje pozabljeni, bilo psom lepše, da bi živeli bolje, če že najbolje ne morejo. Ker tudi ljudje tam le životarijo.
In tam živi družina, enaka med ostalimi, od vseh odrinjena, z majhno ljubko Pupiko.

Dobra vila jo je nekega dne vzela s sabo daleč, ker jo je tja pač vodila pot in jo predala v roke dr.M-ju, ki mu je zaupala in je prijazno obljubil, da Pupika ne bo nikoli več imela mladičev, ki bi jo izčrpavali že takrat, ko so v njenem trebuščku, še bolj pa takrat, ko se skupaj z njo borijo za vsakodnevni obrok.

Zvečer je dobra vila pripeljala malo lepotičko domov, družina jo je z veseljem sprejela, a kmalu so ugotovili, da je nežna in mirna Pupika še bolj mirna. Dobra vila jo je obiskala, govorila z dr.M-jem, ki tako, na daleč, ni znal povedati kaj bi lahko bilo narobe. Nič ni bilo videti narobe, pa vendar je bilo nekaj močno, močno narobe.

Dobra vila se je odločila, da mora Pupiki takoj poiskat pomoč. Spet sta se odpeljali daleč, v megli in dežju, po poledeneli cesti, ena nesrečna, ker spet ni vedela kaj se dogaja, druga, ker je trepetala za prvo.
Dr.M je v nekaj minutah ugotovil, da je z ledvicami nekaj hudo narobe. Je krivo uspavalo ali kaj drugega?

Priporočljivo je imeti s psico vsaj eno leglo, so poznavalsko priporočali skrbnikom Astrine mame, črne rodovniške labradorke. čeprav se v njihovi družini niso nameravali ukvarjati z vzrejo, so priporočila vzeli resno, s psico opravili vzrejni pregled in našli primernega samca. Ne dolgo za tem so imeli doma 6 malih črnih rodovniških kepic, ki so se pod nadzorom mame psice lepo razvijale.

Odgovorno so skrbeli zanje, vendar se potek dogodkov kmalu ni več odvijal po načrtih: mladički so pred prvim cepljenjem zboleli za pasjo kugo. Kljub slabi prognozi in pesimizmu veterinarja so se odločili za zdravljenje in mladičkom je uspelo. Zdravi in oskrbljeni so pričeli iskati nove domove, kjer se je ponovno zapletlo. Zainteresiranih za nakup mladega črnega rodovniškega labradorca je bilo mnogo manj, kot so pričakovali.

Odločili so se obdržati enega samčka, ostalim mladičem pa najti nove domove. Zadnjo psičko so kljub rodovniku in vsem stroškom, ki so jih imeli do tistega trenutka z leglom, podarili posvojitelju, ki naj bi lepo skrbel za svoje pse.