mojpes.net - o psih

Vzreja psov : Odgovorna vzreja pri nemških dogah

Dodal/a jana 11.12.2012 13:04:43 (6867 prebrano)

Odgovorna vzreja pri nemških dogah

Nemške doge niso v dobri koži, kar velja tako za državo izvora Nemčijo kot za vse druge države, vključno s Slovenijo. Brez dvoma prekratka življenska doba in intenzivna genetska onesnaženost (oziroma posledice le te) sta prepoznavni značilnosti pasme. Pri genetski onesnaženosti so nepravilne obarvanosti še najmanjši problem, saj razen v primeru paritev harlekin x harlekin, harlekin x merle ali merle x merle ni znanstveno podkrepljenih povezav z obolenji ali hibami. Regulativa je pri barvah nedvoumna, težave so predvsem zaradi človeških slabosti.

Resničen problem za doge je v genetsko prenosljivih boleznih ali genetsko pogojenih predispozicijah zanje (npr. DCM, kolčna in komolčna displazija, dilatacija želodca, Wobblerjev sindrom, novotvorbe, ...) in hibah (entropij, ektropij, zobne in ugrizne anomalije ...), kjer je "kolateralna škoda" neprimernih ravnanj lahko zelo huda, boj proti njim pa mnogo težji. Tu regulativa pasmo ščiti precej slabše.

Za genetsko onesnaženost nemških dog vsaj nekoliko tičijo vzroki še v času, ko je bilo "mešanje" barv dovoljeno (v Nemčiji npr. do 1933 leta, drugje po Evropi še precej dlje) in posledični onesnaženosti genetskega poola pri vseh barvah, v novejšem času pa predvsem v neodgovornih zablodah in bolestnih ambicijah posameznikov, eksperimentiranju z barvami in tipi, ponarejanju rodovnikov, prikrivanju informacij ter izigravanju pravil in "pokrivanju" le-tega marsikje v dogaškem svetu. Pri tem morebitna ohlapnost regulative in "voljnost" strokovnih organov, kjerkoli že, vzrediteljev ne odvezujeta odgovornosti. Pri vsakem dejanju navsezadnje ostane vzreditelj sam s svojo vestjo. In njegova odgovornost se tu prične in njegovo odgovornost je potrebno presojati le po njegovih ravnanjih.

Katera naj bi bila obstoječa in veljavna vzrejna pravila za nemške doge v Sloveniji?
V Sloveniji tako strokovne organe kot vzreditelje zavezujejo:

1. Vzrejni pravilnik SKVPM
Citirani vzrejni pravilnik je za nemške doge ohlapen kot "balonski plašč", saj pokriva vzrejno regulativo za okrog 30 pasem, med katerimi so si nekatere tako različne, da bi potrebovali "oko abstraktnega umetnika" za utemeljitev njihovega sobivanja v enem samem vzrejnem pravilniku.
O pasemski specifiki (nemških dog namreč) ni zaslediti besede.

2. Pasemski standard FCI št. 235
Zagato Vzrejnega pravilnika SKVPM rešuje le delno, ker ga (seveda ob svoji celotni vsebini) dopolnjuje predvsem z izločitvenimi in drugimi hibami, ne vsebuje pa (zaenkrat) vzrejnih napotkov.

3. PSD (Pravilnik o strokovnem delu)
PSD pa, na srečo, Vzrejni pravilnik SKVPM "rešuje" v celoti, saj v svojem 60. členu strokovni organ KZS (vzrejno komisijo) napotuje, da pri svojem delu med drugim upošteva pasemske zahteve matične kinološke organizacije. V primeru nemških dog so to določila Vzrejnega pravilnika (Zuchtordnung) nemškega kluba za nemške doge (DDC-Deutscher Doggen Club), ki je skrbnik pasme in ki vzrejna pravila in vzrejne posebnosti ureja celovito in nedvoumno.

4. Določila FCI
FCI v dveh cirkularjih (št. 4/2012 in št. 83/2000) sporoča članicam sklepe Generalnih skupščin, v katerih so opisana pravila interbreedinga med pasemskimi različicami.

5. Zakon o zaščiti živali
Kot hierarhično močnejši akt v določenih določbah "korigira" ureditve v PSD, pa še kaj.

Pravzaprav so vzrejna pravila, ki naj bi v Sloveniji veljala za nemške doge, kar pravšnja. če jih seveda gledamo "v kompletu". S pravili samimi torej ni nič posebej narobe, moti predvsem to, da so zapisana v kar petih dokumentih, od katerih sta dva (in to najpomembnejša) tuja. To seveda ni dobro, predvsem z vidika pravilnosti in transparentnosti dela ne. Se lahko hitro kaj spregleda, narobe ali "po svoje" tolmači, niti ni nujno, da hote.

In katere paritvene kombinacije naj bi v Sloveniji dopuščala vzrejna pravila?
Ob ohlapnem Vzrejnem pravilniku SKVPM iz določila PSD-ja izhaja, da naj bi bile v Sloveniji dopuščene le paritvene kombinacije po ureditvah vzrejnega pravilnika države izvora pasme (Nemčija, DDC) in posebnih ureditev FCI-ja.

FCI standard nemških dog št. 235 nemške doge priznava v 5 posameznih barvah (rumena, progasta, harlekin, črna in modra), ki so razvrščene v tri samostojne pasemske različice - rumena/progasta, harlekin/črna in modra. Tem pasemskim različicam ustreza tudi podeljevanje kandidatur za mednarodno prvaštvo (CACIB).
Vzrejni pravilnik skrbnika pasme (DDC) je, kar se tiče dovoljenih paritvenih kombinacij, nedvoumen.

Dovoljene paritvene kombinacije so samo:
1. rumeno/progasta pasemska različica
• rumena x rumena
• rumena x progasta
• progasta x progasta
2. harlekin/črna pasemska različica
• harlekin x črna (iz harlekinske vzreje)
• črna x črna (iz harlekinske vzreje)
3. modra pasemska različica
• črna x črna (iz modre vzreje)
• modra x modra
• modra x črna (iz modre vzreje)

Kombinacija harlekin x harlekin ni dovoljena, enako velja za interbreeding med pasemskimi različicami. Za drugače (nestandardno) obarvane doge je vstop v vzrejo možen le izjemoma, v okviru in po pravilih tki. "sanacijske vzreje".

Jasno, pregledno, brez drobnega tiska.

Med dovoljenimi paritvenimi kombinacijami od leta 1995 dalje ni več kombinacije harlekin x harlekin, saj jo od takrat dalje zaradi visokega deleža (25%) letalnih in subletalnih genetskih zapisov pri zarodkih in potomcih oziroma posledic le-teh prepoveduje nemški zakon o zaščiti živali (Tierschutzgesetz, Oddelek VIII, Paragraf 11b).
V kolikor bi v Nemčiji prišlo do zlorabe prepovedi paritvene kombinacije harlekin x harlekin, bi bil vzreditelj sankcioniran zaradi kršitve kinoloških pravil in kot državljan zaradi kršitve zakona. Vsi mladiči iz take vzrejne kombinacije (harlekin x harlekin) se sicer vpišejo v rodovno knjigo in se jim izda rodovnik, vendar z oznako Zuchtverbot (vzrejna prepoved). Razstavljati se smejo, vstop v vzrejo pa jim je prepovedan.

Pravzaprav tudi slovenska živalovarstvena zakonodaja (Zakon o zaščiti živali) že od leta 1999 vsebuje nemškim primerljive določbe.
Dikcija 17. alineje v 1. odstavku 15. člena pravi, da je "reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali" prepovedano ravnanje.
Še več, zadnji odstavek 15. člena pa pravi, da če je zgoraj citirano ravnanje "storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali."
4. člen zakona definira mučenje živali kot "vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju".
Pa še, 7. člen zakona govori tudi, "da mora skrbnik živali preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije (to so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje) in motnje v obnašanju".
Torej, tudi po slovenski zakonodaji spada paritvena kombinacija harlekin x harlekin med prepovedana ravnanja že od daljnega leta 1999.

In izjeme? So možne, legalne seveda?
Po FCI cirkularju št. 4/2012 (in še vedno veljavnem FCI cirkularju št. 83/2000) so, vendar le, če je nujno potrebno popraviti hude zdravstvene in/ali značajske deficite kot skrajni ukrep, ko ustrezna selekcija in drugi vzrejni programi ne dajejo rezultatov. Pravila inbreedinga (in s tem izjem) se lahko na nacionalnem nivoju oblikujejo le v sodelovanju z državo izvora pasme (torej Nemčijo v primeru nemških dog, natančneje z DDC) ter pod nadzorom Znanstvene in vzrejne komisije pri FCI. Pri tem pa je potrebno v primeru nemških dog upoštevati naslednja navodila FCI:

• nikoli pariti harlekina s harlekinom
• harlekine pariti samo s črnimi
• modre pariti samo z modrimi ali črnimi

Komisija za standard pri FCI v svojem dodatnem pojasnilu k FCI cirkularju št. 83/2000 dopušča (pod zgoraj navedenimi zahtevami oblikovanja pravil) le interbreeding v kombinacijah rumena x črna in progasta x črna.

Torej, za morebitne legalne izjeme vrata niso neprodušno zaprta, so pa možnosti zelo zožene in je pot do njih dovolj zapletena, da res ostanejo izjeme.

E pur si muove!
Popolnoma jasno je, da izhod iz težav leži tam, od koder težave izvirajo. V vzreji so torej ključi do vseh vrat. In to ne v vzreji kar tako, ampak v vzreji z jasnimi "pravili igre", z zagotovljenim spoštovanjem in izvajanjem teh pravil in z osveščenimi vzreditelji. V odgovorni vzreji torej, kjer si odgovornost delijo in jo nosijo vsi deležniki.

V tej smeri so v zadnjih letih opazni napori glavnih "igralcev" v svetu nemških dog - FCI (in njenih komisij), DDC-ja kot skrbnika pasme in EuDDC-ja (evropsko združenje nacionalnih klubov za nemške doge, katerega član je tudi Slovenski klub za nemške doge).
In, kar je najbolj pomembno, število osveščenih in odgovornih skrbnikov in vzrediteljev narašča. Našteto dan za dnem oži življenski prostor nepoštenim praksam, kogarkoli že.

Odgovorna vzreja zahteva vse, kar spada pod odgovorno skrbništvo psa, in še kaj. Ta "kaj" pa je poznavanje nacionalnih in mednarodnih predpisov, ki v posamezni pasmi količijo meje, znotraj katerih se vzreja sme odvijati in je vsaj okvirno poznavanje mehanizmov, ki so osnova reprodukcije in posledic, ki jih določena dejanja lahko izzovejo. Ter, in to v prvi vrsti, vzrejna etika, v kateri ni prostora za makijavelistično podrejanje cilja sredstvom in sprevrženega opravičevanja lastnih dejanj z dejanji drugih.

Skrb za dobrobit pasme so v zadnjem času pogosto slišane in lepo zveneče besede, ki pa brez ustreznih dejanj in ravnanj niso vredne piškavega oreha. Pa jo doge, skrb namreč, krvavo potrebujejo.

Igor Rac
Slovenski klub za nemške doge
Vir www.sloddc.si