objava 3. 12. 2012

Naša Irma dela v CIRIUSu v Kamniku. Ambasadorji nasmeha z ustanovo že dolgo sodelujemo in opažamo zelo pozitivne rezultate pri otrocih, ki tam bivajo. Ti se psov in njihovih dvonogih spremljevalcev vedno razveselijo in se med obiskom izjemno sprostijo.



Z letošnjim šolskim letom je Irma začela bolj sistematično delati. Kaj počne terapevtski pes v razredu, je Irma opisala takole:
Vsak četrtek, ko je v razredu prisoten terapevtski pes Alvin, se skupaj odpravimo v knjižnico. Tam nas že čaka knjižničarka Mateja Perko, ki nam vedno pripravi kakšno zanimivo "pasjo" zgodbo. Učenci se udobno namestijo, nekateri na blazine, nekateri ostanejo v vozičkih. Alvin se nam pridruži na blazinah, vmes pa pregleda, če tudi fantje na vozičkih pridno sledijo vsebini.



Včasih na blazinah tudi kar zaspi. Mi se hecamo, da gremo v knjižnico, kjer se bo Alvin učil brati. Seveda pa na poti v knjižnico vedno nekdo Alvina pelje s povodcem in tukaj se držimo vrstnega reda, da koga ne spustimo. Skupaj gremo po dolgih hodnikih in na dvigalo, saj je knjižnica v drugem nadstropju. Alvin pot že dobro pozna, le v dvigalu se mu še čudno zdi, kako so avtomobili spodaj vedno manjši. Na poti srečamo veliko otrok, ki si želijo Alvina pozdraviti, tako da je naša pot v knjižnico in nazaj prava avantura.



V razredu nas vsakih 14 dni že čakajo vrstniki iz sosednjega razreda. Alvin da takrat vse od sebe, pokaže, da je pravi border z neskončno energijo in pozornostjo. Vse učence po vrsti pozdravi, potem pa že čaka, katero igro se bomo šli. Ker ravno zdaj obravnavamo čutila, smo preizkušali, če ločimo Alvinove igračke po otipu. To vsekakor ni bilo tako lahko, še posebej, saj je Alvin pozorno spremljal, če kdo ne kuka izpod preveze. In če je bil odgovor pravilen, je imel Alvin nalogo, da igračko ulovi.



Ker je Alvin že utrujen, ima po kratkem sprehodu uro odmora. Pod mizo v učilnici spremlja učno uro, pa zraven podremlje. Zadnjo uro pa spet pomaga učencem pri reševanju učnih listov, na koncu se še poigramo in poslovimo.

Takole minevajo naši četrtki. Otroci so Alvina zelo veseli, vsi so sproščeni, čakajo, da pride, nekateri mu prinašajo priboljške od domačih psov.

Cilje projekta "Terapevtski pes v razredu" dosegamo, zelo sem pa tudi zadovoljna podpore sodelavk, ki so mi pri mojem delu zelo v pomoč.

Besedilo: Irma Golob in Neža Vilhelm
Foto: Ambasadorji nasmeha

---

objava 26. 11. 2012

Ambasadorji se že dolgo časa nismo nič oglasili. Poleti smo med pasjo vročino počivali, jeseni smo pa začeli s polno paro delati. Imeli smo nekaj predstavitvenih obiskov, začeli smo z read programom in s programom brez strahu pred psom, nadaljevali pa tudi z rednim delom v starih ustanovah. Zelo smo bili veseli ponovnega povabila z Zavoda za slepo in slabovidno mladino, kjer smo začeli z našim delom. Zaradi teh sončkov smo pravzaprav tudi ustanovili društvo in začeli risati nasmehe na obraze ljudi, ki zanje nimajo nobenega razloga. Prav tako ob sivih novembrskih sobotah poteka nov tečaj za delavne pare. Obiskuje ga devet parov, ki napredujejo iz tečaja v tečaj.

Mišo s tornjakinjo Žanko pridno obiskuje slepe otroke, ki se navdušujejo nad njeno velikostjo, mirnostjo in dolgo, mehko dlako. Žal je Žanka trenutno na bolniški (ji želimo čim prejšnje okrevanje in vrnitev med nas), zato je vrtec Brezovica obiskala Urša s Skyjem. Ojačana zasedba Ambasadorjev nasmeha v zasedbi Sky, Urša in Mišo, je danes obiskala vrtec v osnovni šoli Brezovica in sicer skupino Lunice. Sky in Urša sta vskočila zaradi Žankine bolezni, kar pa za otroke ni predstavljalo nobene razlike, saj je Sky ista pasma, pa še bolj izkušen je.Ura je minila v spoznavanju psa, hranjenju, česanju pa tudi poučevanju otrok o tem kako se pravilno pristopi do psa. Ob tem so bili otroci še posebej opozorjeni, da v vsakodnevnem življenju ne smejo kar sami pristopit do vsakega psa in ga začeti božati.



Naši Ambasadorki Cvetka in kunčica Noska sta v začetku oktobra razveseljevali otroke v vrtcu Zelena jama, starostna skupina od 4-5 let. Poleg risbic so nam poslali še svoje vtise, ki jih je zapisala ga. Marija iz vrtca.



Cvetka in njen Stormy sta odšla v vrtec razveseljevat otroke. Večina otrok je bila izjemno pogumnih in je Stormyja tudi jahala.



Meta in Liza sta zelo pridni. Poleg bralnih uric z Lizo v šoli, kjer je Meta zaposlena, preganjata strah punčki, ki jo ta strah kar precej hromi. Pri svojem delu sta opazili že kar precej napredka.





Stane s Katano hodi k slepim otrokom, nadaljuje pa tudi delo z deklico s posebnimi potrebami. Z njo sta sodelovala lani, letos nadgrajujeta svoje lanske dosežke in se pri tem zelo zabavata.

Minčku se je pri babicah in dedkih pridružil še Ari. Dvakrat jih obišče Ari, dvakrat pa Mini. Poleg tega Mini razveseljuje še slepe otroke.

Dela je ogromno, veselja pa tudi. Obljubljamo, da se bomo pogosteje javljali in podrobno opisali naše aktivnosti, ki smo jih tu samo nakazali. Zaenkrat pa toliko. Želimo vam veliko razlogov za nasmeh. Vsak dan.

Tekst: Neža Vilhelm
Foto: Ambasadorji nasmeha

---

objava 5. 6. 2012

V delavnici nas je sodelovalo 18 dijakov, osebje doma starejših občanov v Ljubljani Tabor - Poljane, predstavniki društva Ambasadorji nasmeha, posebej Neža Vilhelm, s terapevtskimi psi in psihiater dr. Peter Kapš.

Prvi dan smo obiskali oddelek za demenco v domu starejših občanov v Ljubljani, in sicer dopoldan na Taboru, popoldan na Poljanah.

Prvi del dneva smo aktivno sodelovali z oskrbovanci. Najprej smo skupaj telovadili, se igrali z balonom, plesali. Nato smo skupaj skuhali kavo in si vzeli čas za spoznavanje drug drugega. Sledile so različne vaje za ročne spretnosti, skupaj smo tudi peli. Potem smo razdelili kosilo in starostnikom pomagali pri hranjenju. Po kosilu smo izdelali plakat Gremo na morje.


Foto: Valentina Rajakovič

Sledilo je spoznavanje dela s terapevtskimi psi in predstavitev društva Ambasadorji nasmeha. Nato smo na Poljanah najprej opazovali izpite štirih kužkov za delo s starostniki in se kasneje tudi sami vključili v proces. Najbolj nas je navdušil Mini, irski seter, lastnice Neže Vilhelm, ki je vodila naše delo.

Drugi dan pa smo obiskali zasebno psihiatrično ambulanto dr. Petra Kapša, ki nam je predstavil klinično sliko demence. Reševali smo tudi dva testa za ugotavljanje demence.

Z dijaki smo vsi enakega mnenja: tovrstno povezovanje med generacijami bi bilo smiselno nadaljevati prihodnje leto ne samo v projektnem tednu, pač pa ga kot obliko avtentičnega učenja vključiti neposredno v pouk v okviru različnih medpredmetnih in timskih povezav.

Renata čampelj Jurečič

---

objava 22. 5. 2012

V knjižnici Pavla Golie v Trebnjem so pravi prijatelji psov - ne samo, da imajo številni zaposleni in obiskovalci kužke, ampak so pripravili tudi pasji dogodek. Povabili so nas, Ambasadorje nasmeha in nam prijazno dali možnost, da se predstavimo. Udeležba je bila kar številna, čas je pa v prijetnem pogovoru še prehitro minil. Obiskovalci so se strinjali, da lahko pridemo še kdaj.

















Neža Vilhelm
Foto: Knjižnica Pavla Golie Trebnje

---

objava 22. 5. 2012

V deževnem vremenu je 6. maja 2012 potekala predstavitev novoustanovljenega društva KD Sežana. Pripravili so celodnevni spoznavni dan sosednjih kinoloških društev in prijateljev. Predstavili smo se tudi Ambasadorji nasmeha, krstni nastop je pa imela naša tečajnica Tanja s svojo psičko Vilmo. Suvereno sta predstavili društvo in delo v njem in imenitno zastopali oranžne barve. Kljub vetru in dežju smo preživeli izjemno zanimiv in prijeten dan.









Neža Vilhelm
Avtorja fotografij sta Borut Hočevar in Janoš Cigale

---

Naprej ...