V Istanbulu sva preživela prvi teden januarja 2014. Seveda ni vse samo lepo in krasno, kot se zdi v "turistični oazi" v Sultanahmetu in če "hočeš", najdeš tudi veliko bednih človeških usod, ulični psi in mačke so pa itak povsod. Več sem jih videla, bolj me je zanimalo, kdo in kako skrbi zanje, za hrano, za sterilizacijo/kastracijo (v nadaljevanju S/K) itd. Postalo mi je kar malo žal, da se nisem o tem pozanimala že prej. Ampak dokler imaš telefon in je vsepovsod na voljo wi-fi, pa striček Google funkcionira, se da vse pravočasno nadoknaditi.

Najprej sva spoznala tiste, ki se imajo po mojem mnenju najbolj fino (razen seveda lastniških) - preskrbljeni svobodnjaki na zelenicah med najbolj obleganimi znamenitostmi.

2013

Poletje je pravi čas, da prežvečimo nekaj zavetiško-živalovarstvenih kumar, ki jih posamezniki že mesece oz. leta prekladajo z leve na desno in nazaj v upanju, da bodo nekoč le dosegle dovolj veliko kritično maso in se bo cela naša družba z njihovo pomočjo spremenila v ... božičke, vile, čarodeje, gusarje, robin hoode ... in kar je še takih čudodelnih bitij.

Verjetno je lušno biti večni otrok, realnost pa žal od nas terja, da slej kot prej vsi odrastemo in prenehamo nasedati poceni propagandnim, pol-političnim in samopromocijskim štosom.

O realnosti izjav, idej, podatkov in mnenj, ki sledijo v nadaljevanju, lahko vsak bralec tega zapisa sam razmisli.

Pa gremo ...

Za uvod: Ker je v teh časih moderno (predvsem pa varno) namesto imen pisati 'nekateri', 'večina', 'mnogi' in podobno nedefinirano, bom po črno-ovčarsko vsepovsod poimenovala avtorje izjav, ki so podlage mojih 'mini zgodb'. Ostali podobno misleči dnevni net pisci so nepomembni, njihova imena pa namerno prezrta.
Na koncu se bom, kot vedno, tudi sama podpisala.


Foto Katarina P. Herček, 2010

Društvo za zaščito živali Pomurja je že petič zapored organiziralo akcijo sterilizacije in kastracije psov in mačk v Pomurju, katere cilj je omiliti problematiko prevelikega števila zavrženih psov in mačk, pri lastnikih živali pa dvigniti ozaveščenost in zagotoviti odgovornejši odnos do njihovih živali.

Akcija je potekala v obdobju od 1. februarja do 31. maja 2013. Podprle so jo vse pomurske veterinarske organizacije, ki so v času akcije priznavale 20 % popust na svoje storitve. Na obvestila v medijih in pozive lastnikom živali na plakatih in letakih se je odzvalo kar 557 odgovornih lastnikov živali in dalo sterilizirati oziroma kastrirati 604 hišne ljubljenčke, kar je za 184 živali oz. za 43,8 % več kot v letu 2012.

V tokratni akciji je bilo steriliziranih oz. kastriranih 399 mačk in mačkov ter 144 psov in psičk ter celo en dihur, 60 živali pa ni razvrščenih. Največja je bila odzivnost v občini Murska Sobota (65 lastnikov, 74 živali), sledita občina Gornja Radgona (50 lastnikov, 52 živali) in občina Puconci (35 lastnikov, 46 živali). Največji delež prebivalstva (skoraj 1%) pa se je v akcijo vključil v občinah Gornji Petrovci in Radenci.

V društvu pogosto prevzamemo kakšno vrečo hrane ali opreme za živali in jo razdelimo med pomoči potrebne. Med drugim tudi Kraljem ulice, ki jim enkrat mesečno nudimo še malce drugačno podporo.

Vedno bolj se namreč zavedamo, kakšno vrednost ima znanje. Prav zato smo se prostovoljci DZZŽ LJ odločili, da enkrat mesečno obiščemo Kralje ulice in tistim, ki potrebujejo nasvet o negi in oskrbi svoje živali oziroma imajo vprašanje o zaščiti živali, namenimo dve popoldanski urici.


Vesele urice pri Kraljih ulice
foto arhiv DZZŽ LJ

Avtor Vanja Alič, Dnevnik

Zavetišča za zapuščene živali so le izvajalec dejavnosti, ki jo zakon v reševanje nalaga občinam. A občine plačujejo le prvo pomoč poškodovanim živalim in eventualno evtanazijo, zdravim živalim pa cepljenja, sterilizacijo oziroma kastracijo ter hrano in vodo za prvih 30 dni bivanja.

"Sodelovali bomo samo še s tistimi občinami, katerih občinski svetniki nas ne bodo ozmerjali s kriminalci in zaslužkarji," kar malce prizadeto odvrne Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali Horjul, ko jo pobaramo o cenah njihovih storitev, ki se zdijo v očeh laične javnosti velikokrat predrage. Njene besede se sicer nanašajo predvsem na nedavne izjave kamniškega občinskega svetnika in poslanca Mateja Tonina, ki je med razpravo o podelitvi koncesije za oskrbo zapuščenih živali na nedavni seji občinskega sveta dejal, da se je v 'zavetiščarski' posel zrinila kriminalna združba, ki naj bi se s prevarami prisesala na občinske proračune. Ob tem je problematiziral tudi 500 do 600 evrov, kolikor v povprečju občina nameni za eno zapuščeno žival na mesec, in pomenljivo pripomnil, da je znesek višji od minimalne plače.

Vodja horjulskega zavetišča poudarja, da je po zakonu zapuščena žival na seskih občine le mesec dni. A ker v Horjulu zdravih živali tudi po tem času ne evtanazirajo, kar bi bilo sicer za zavetišče najceneje, so odtlej izključno njihova skrb. Samčeva pravi, da se morajo znajti, kakor vedo in znajo, zato iščejo donatorje in - po zgledu tujine - tudi tako imenovane posvojitelje na daljavo, ki na mesec prispevajo denar za svoje varovance. "Na naši spletni strani si lahko vsakdo ogleda števec, ki za vsako posamezno žival navaja, koliko dni je že v zavetišču. Trenutno imamo enega psa, ki je pri nas že 1500 dni, medtem ko je muck, ki so pri nas že tri ali štiri leta, cel kup. Normalno, da ne bomo v žival vlagali - pa ne samo denarja -, potem pa jo evtanazirali."


foto arhiv zavetišča Horjul

Ljubljana, 10. aprila (STA) 16:28

Predsednik republike Borut Pahor je po opozorilu zaščitnikov živali že poskrbel za ustrezno namestitev zlate ribice z imenom Princeska I.

S hvaležnostjo smo upoštevali nasvete, Princeska I. je zadovoljna. Ko bi bilo vse tako enostavno, je na Twitterju zapisal Pahor, v dokaz pa objavil tudi fotografijo Princeske I. v novem akvariju.

vir sta.si



vir twitter.com/borutpahor
BorutPahor @Borut Pahor
S hvaležnostjo smo upoštevali nasvete, Princeska I. je zadovoljna :) Ko bi bilo vse tako enostavno :) pic.twitter.com/wvsrzAhjDv

Z zanimanjem sem prebral zbir ugotovitev veterinarske komisije v letu 2012, ko je le ta prvič v času postavitve zavetišč obiskala vsa zavetišča na območju Slovenije.

In kaj ugotovimo?

Vsi zasebniki, ki "močno služijo na račun ubogih živali", imajo do neke mere urejene bivalne pogoje, kot jih zahteva pravilnik o zavetiščih za zapuščene hišne živali. Pojavljajo se določene pomankjivosti pri samem delu in nekaterih vpisih v evidence, kjer smo vsak zase, po lastni presoji zdrave pameti, reševali nastale situacije, saj dodatnega strokovnega pojasnila, kljub mnogim pismom in prošnjam našemu nadzorniku (VURS), primernih odgovorov nismo dobili. Bili pa smo deležni mnogo nadzorov, kakor tudi nemalo izrečenih mandatnih kazni za anomalije, kot so en pes preveč v zavetišču, glede na registrirano število s strani VURS, zapiranje določenih delov zavetišč in izdajanje ureditvenih odločb, spisek je dolg in neugleden.

Vsa zavetišča, "ki močno služijo na račun ubogih živali", pa smo zagotavljala minimalne pogoje glede namestitev psov, karanten, namestitev mačk, vozil, strokovne usposobljenosti zaposlenih, čeprav v določenih primerih tudi to uradnim veterinarjem ni zadostovalo.

Prvič je pred nami celosten pregled delovanja vseh slovenskih zavetišč za zapuščene živali, pripravljen na podlagi dokumentov, ki so jih pri svojem delu izdelali inšpekcijski organi Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Na podlagi sklepa generalne direktorice VURS, št. 1004-6/2010/12, z dne 15. 2. 2012, je bil v letu 2012 opravljen inšpekcijski nadzor nad vsemi registriranimi zavetišči za živali v Sloveniji. Skupina inšpektorjev takratne Veterinarske uprave RS je preverila delovanje zavetišč za živali, s povdarkom na ravnanju z živalmi ob sprejemu, izvajanju karantene oz. izolatorija, sterilizacije in kastracije, nudenju veterinarske oskrbe in označevanju oddanih živali.

Časovno je navedeni izredni inšpekcijski nadzor po vrsti potekal takole:

28. 3. 2012 - Zavetišče Ljubljana
11. 4. 2012 - Zavetišče Turk
25. 4. 2012 - Zavetišče Meli
16. 5. 2012 - Zavetišče Maribor
30. 5. 2012 - Zavetišče Oskar
13. 6. 2012 - Obalno zavetišče
26. 9. 2012 - Zavetišče Mala hiša
3. 10. 2012 - Zavetišče Zonzani
10. 10. 2012 - Zavetišče Perun
24. 10. 2012 - Zavetišče Mačji dol
7. 11. 2012 - Zavetišče Sevnica
22. 11. 2012 - Zavetišče Brežice
28. 11. 2012 - Zavetišče Postojna
5. 12. 2012 - Zavetišče Horjul

Nekateri podatki v spodnjih povzetkih oz. delnih prepisih zapisnikov niso navedeni, ker so po Zakonu o IJZ zabrisani ali sicer zaradi kopij neberljivi.

Pri vsakem zavetišču mora biti bralec pozoren na datum, ki je naveden ob imenu zavetišča, saj se vse opisano stanje nanaša na dan, ko je bil inšpekcijski pregled v zavetišču opravljen. Zapisano ne odraža nujno sedanjega stanja v zavetiščih.

K spodnjim tekstom spadajo tudi navedbe z List preverjanj, ki so bile priloge Zapisnikom. V obeh objavah so posamezna zavetišča navedena v istem vrstnem redu, kot na uradnem Seznamu zavetišč za zapuščene živali na spletni strani UVHVVR.

Kopije Zapisnikov izrednih uradnih nadzorov v zavetiščih za zapuščene živali v letu 2012 in Liste preverjanj, oboje pridobljeno po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so arhivirane pri mojpes.netu.

Podatki z List preverjanj (.pdf)


foto arhiv Zavetišča Horjul

... ali zakaj je branje oglasov za oddajo psov lahko škodljivo

Vsi psi na slikah so srečni v svojih domovih in ne potrebujejo nobene vaše pomoči.

Marsikaj od tega, kar bom zapisala v nadaljevanju, sem že pisala v mnogih drugih člankih in komentarjih, ne pa še kot samostojen zapis. Glede na dogajanja v zadnjih treh letih bo verjetno odziv buren, pričakujem predvsem huda nasprotovanja. Pa nič zato. Podlaga so vsakodnevna facebook in druga bombardiranja s čustveno izsiljevalskimi oglasi za posvojitev odraslih psov, piko na i za objavo pa so dodali nekateri forumski komentarji v zadnjem času, predvsem pa včerajšnji zapis Sare Reusche, Why You Shouldn't Adopt a Dog.

Začela bom s tistim, s čimer Sara končuje:


Foto AjdaK

Letos sem že tretjič pripravila pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali. Za leto 2010 ga najdete tukaj, za leto 2011 pa tukaj.

Vsi finančni podatki so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2012 plačala 1.771,68 € Veterini Šoštanj d.o.o., 2.864,34 € pa Toplici, centru za zdravljenje živali Topolšica, Občina Piran pa v istem letu 6.000,12 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.

Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, se sicer da narediti pregled nekaterih podatkov, vendar je nemogoče zajeti vsa zavetišča, delujoča v letu 2012. Upravljanje Zavetišča Maribor je februarja 2012 prešlo z Društva za zaščito živali Maribor na mariborsko podjetje Snaga d.o.o. Za Društvo in za podjetje Snaga d.o.o. je nemogoče izločiti podatke o nakazilih, ki so bila namenjena Zavetišču za živali Maribor, zato podatki za to zavetišče v seznamih niso navedeni. Podobna situacija je pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ker spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo za leto 2011 lahko preberete tukaj.

V prikazu so zajeta zavetišča:

- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Zavetišče Horjul, zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje, zavod za oskrbo, nego in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.

Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2012: