Verjemam, da ste tudi vi med tistimi, ki svoj 1 % dohodnine ne prepuščate državi. Če ste v preteklih letih že izpolnili obrazec Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije, lahko ostanete zvesti istim prejemnikom, lahko pa jih za prihodnje leto izberete na novo iz ažuriranega seznama upravičencev do donacij za tekoče leto.

Na mojpes.netu vam predlagamo:
- Zavetišče Horjul, zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali, DŠ: 58869000


foto Zavetišče Horjul, puzzla mojpes.net

14. septembra 2018 je bilo v bližini izvoza Gančani na pomurski avtocesti italijanskima državljanoma zaseženih čez sto pasjih mladičev. Na Policijski upravi Murska Sobota (fb) so po odvzemu zapisali: "Psi so bili stlačeni v zabojnike in zaprti v kletke, kjer ni bilo posod z vodo in hrano. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da tujca nezakonito prevažata 107 pasjih mladičev, med katerimi je eden poginil. Na vprašanja, če imata ustrezne papirje sta na vpogled dala le 18 potnih listov za pse. Policisti so obvestili pristojno inšpekcijo VURS, ki je postopek prevzela in pse odvzela, ter jih namestila v zavestišče za živali."

25. septembra 2018 je javnost šokiralo poročanje medijev (24ur.com), da so mladiči, čeprav so bili ob sprejetju v zavetišče Mala hiša v zelo slabem zdravstvenem stanju, "po hitrem postopku že našli nove lastnike", ter da so se oddajali nesterilizirani in nekastrirani za 230 evrov, kar naj bi pokrilo stroške cepljenj, čipiranja, registracije in zdravstvene oskrbe.

Eva Tasič, dr. vet. med., je na OU UVHVVR Murska Sobota, na Generalno upravo UVHVVR, v zavetišče Mala hiša in v vednost štirim medijskim hišam poslala spodnje pismo z vrsto vprašanj o oskrbi in hitri oddaji teh pasjih mladičev. Odgovori zanimajo širšo javnost, zato jih tudi na mojpes.netu težko pričakujemo.

Jana Pahovnik


Foto Policijska uprava Murska Sobota

V parlamentarni proceduri je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, ki poleg uskladitev z EU direktivami uvaja tudi sledeče pomembne spremembe:

- Predpisano bo čipiranje tudi za mačke in dihurje.
- Uvedeno bo čipiranje psov že v leglu (do osmega tedna starosti mladičev).
- Uvedeno bo enotno ravnanje pri določanju statusa nevarnih psov.
- Usmrtitev zdravih zapuščenih živali zaradi dolžine bivanja v zavetišču ne bo več dovoljena, strošek njihove oskrbe pa bo po 45. dnevu naložen zavetiščem.
Več o tem najdete tukaj.

Najbolj odmevna je ukinitev možnosti evtanazije zdravih živali v zavetiščih. Da je bila ta sprememba pripravljena brez razmisleka o širših posledicah ter temelječ na netočnih oz. pomanjkljivih analizah, ki so vodile v predstavitev zavajajočih argumentov, je zdaj že jasno. Vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, mag. Breda Hrovatin in Andreja Bogataj Krivec, predsednica Obalnega društva proti mučenju živali, sicer pa tudi članica Strokovnega sveta RS za zaščito živali, sta v oddaji Studio ob 17h, ki je bila 22. 1. 2018 na 1. programu Radia Slovenija (posnetek je na voljo tukaj), povedali vse.


Bibika, ki v Zavetišču Horjul že od 11. 8. 2015 (ob objavi tega zapisa je to 897 dni) čaka na posvojitelje. Več o njej ... klik.
foto Zavetišče Horjul

Predvidoma bo v januarju 2018 v Državnem zboru RS po hitrem postopku sprejet in v februarju 2018 uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, ki poleg uskladitev z EU direktivami uvaja tudi sledeče pomembne spremembe:

- Predpisano bo čipiranje tudi za mačke in dihurje.
- Uvedeno bo čipiranje psov že v leglu (do osmega tedna starosti mladičev).
- Uvedeno bo enotno ravnanje pri določanju statusa nevarnih psov.
- Usmrtitev zdravih zapuščenih živali zaradi dolžine bivanja v zavetišču ne bo več dovoljena, strošek njihove oskrbe pa bo po 30. dnevu naložen zavetiščem.

Prve tri alineje več kot pozdravljam, zadnji se čudim. Lansirana je bila oktobra 2017 na srečanju Civilne iniciative za izboljšanje pravne zaščite živali "s kabinetom ministra mag. Dejana Židana in z direktorjem UVHVVR dr. Janezom Posedijem". Več kot očitno je navedena civilna iniciativa pri tej ideji delovala samostojno in brez živalovarstvenega konsenza, saj je celo med živalovarstveniki zaslediti ogorčenje nad njo. Mnogi se namreč zavedajo ključnega problema pri ukinitvi evtanazije zdravih živali - (ne)financiranja njihove oskrbe po 30. dnevu bivanja v zavetišču. Negotove donacije niso in ne smejo biti rešitev.

V izogib vedno novim obtožbam in manipulacijam, da zavetišča neupravičeno zbirajo materialno in finančno pomoč za oskrbo svojih varovancev, oz. da jo porabljajo lastniki zavetišč zase in ne za živali, sem iz arhivov potegnila članek Standard in nadstandard v slovenskih zavetiščih za živali iz leta 2011 in del le-tega 'posodobila'.
Da bo poigravanje z javnostjo otežkočeno, oziroma da boste znali sami presoditi, kdo in v kakšnih primerih vas v resnici prosi za pomoč za oskrbo živali in kaj z vašo pomočjo počne.

Narobe svet

Osnovna dejavnost slovenskih zavetišč za živali ni skrb za zadovoljstvo javnosti, društev ali posameznikov, temveč skrb za zapuščene živali, kar zagotavljajo kot izvajanje javne službe za občine in v nekaterih primerih za državo, ter za tiste lastnike, ki svojih živali ne želijo več.

Osveščanje javnosti o pravilni oskrbi živali, o pomenu sterilizacij in kastracij, o pravilnem nakupu živali, o pasjih tovarnah, ..., pomoč prebivalstvu na terenu - tudi pomoč pri iskanju posvojiteljev za lastniške živali in finančna pomoč pri nakupu hrane, plačilu veterinarskih ali drugih storitev, ki jih lastniki živali ne zmorejo, pa organiziranje akcij cenejših sterilizacij/kastracij in podobno, kar spada k zaščiti in pomoči živalim, so v resnici naloge društev za zaščito/proti mučenju živali. Ne naloge zavetišč.

Avtorica: Alja Willenpart

Zapuščenih živali je malo morje, zavetišča in društva, ki se ukvarjajo z njihovo zaščito, pa rastejo kot gobe po dežju. Dandanes je prav vsak izmed nas zaščitnik živali. Nekateri pomagajo na terenu, drugi s finančno podporo, tretji pomagajo z deljenjem oglasov preko Facebooka in drugih socialnih omrežij. Omembe vredna pa je tudi skupina tistih, ki so v varnem zavetju pisarniškega stola pred računalniškim ekranom polni znanj in predlogov, kako bi morali tisti s terena pomagati vsaki živali. V vsakem vremenu. Za vsako ceno.


Foto: Alja Willenpart

Zgodba o Šivi se vleče od februarja 2013, jaz pa sem vanjo aktivno vstopila julija 2013. Nazadnje sem javno poročala 24. 11. 2014, objavo pa zaključila z vprašanjem: "Je Šivina zgodba še bolj neverjetna od Močove?". Od takrat do danes se je zgodilo veliko. In, ja, Šivina zgodba ni nič manj neverjetna od Močove. Žal.

Če še niste prebrali zapisov Kaj se dogaja v Obalnem zavetišču?, Kaj se dogaja v Obalnem zavetišču? - 2. del in Kako oddaš mrtvega psa nazaj prvotnemu lastniku ... ali kdo je Močo?, je zdaj čas, da to storite, saj se pisanje v nadaljevanju tesno navezuje na navedene objave.

V Obalnem društvu proti mučenju živali (v nadaljevanju ODPMŽ) so več kot dve leti ravnali nezakonito (uradna navedba Informacijske pooblaščenke, stran 4). Če bi prejela Šivine dokumente v zakonitem roku, torej do konca septembra 2013, bi bila moja prijava suma mučenja živali takrat zagotovo realnost. Bilo bi več možnosti, da bi se Šivina usoda tudi uradno razkrila, povzročitelji njenih poškodb pa bi se srečali z oblastmi.


Slika 1: Objavljeno 23. 2. 2013 na Facebooku; posneto 4. 7. 2016.

Maribor, 8. julija - V mariborskem zavetišču za male živali, s katerim upravlja javno podjetje Snaga, v poletnem času, ko je marsikdo na dopustu, primanjkuje prostovoljcev, ki so že opravili brezplačno izobraževanje za sprehajanje psov. Zato jih vabijo, da nekaj prostega časa namenijo obisku zavetišča, saj bodo s tem omogočili dnevni sprehod trenutno nameščenim psom.

Kot so sporočili iz Snage, je od več kot tisoč ljudi, ki so od leta 2012 opravili obvezno brezplačno izobraževanje za sprehajalce, v prvih julijskih dneh zavetišče obiskalo samo pet. Skupaj z oskrbniki, ki prav tako opravljajo redne dnevne sprehode s psi, je to še zmeraj premalo, da bi vsakemu od trenutno v zavetišču nameščenih psov lahko omogočili kakovosten sprehod in potrebno gibanje.

Vir STA
Dodatne informacije v Zavetišču za živali Maribor


Foto mojpes.net

Že nekaj let pišem o tem, da so ključ za rešitev problematike zapuščenih živali v prvi vrsti občine. Javnost je z novinarji, živalovarstveniki, politiki in drugimi veliko preveč osredotočena na obveznosti zavetišč in reševanje posameznih pasjih ali mačjih primerkov. Kar naprej sprašujemo zavetišča o tem in onem, o številu evtanazij, o cenah storitev, številu živali, ukvarjamo se z njihovimi organizacijskimi oblikami, kdo za koga izvaja javno službo in podobno. V resnici so zavetišča le izvajalci naročenih storitev, uradniki na občini pa tisti, ki te storitve naročajo in plačujejo, zato morajo vedeti in znati povedati, za kaj porabljajo denar občanov, katere 'občinske' živali so bile oskrbljene za ta denar in kako kvalitetno. So edini, ki imajo škarje in platno in čas je, da začnejo vendarle celoviteje krojiti občinsko živalovarstveno porabo.

Vendar je do tja, ko se bo dalo vse podatke o živalih, oskrbljenih na račun občin, dobiti kar pri občinskih uradnikih, še zelo daleč. Zaenkrat je na voljo pridobivanje podatkov po polžje, pritožbeni postopki pa so prava časovna in davkoplačevalska jama brez dna, saj za vsak podatek cela vrsta uradnikov v inšpekcijskih uradih vodi postopke, za kar porabijo ogromno svojega delovnega časa, s tem pa tudi našega – davkoplačevalskega denarja.

Državnih ali občinskih strategij, načrtov in projektov o zmanjšanju števila zapuščenih živali ni najti. Ni podatkov, na podlagi katerih bi se dalo bolj natančno ugotoviti, kako je skozi leta vplivala obvezna uvedba čipiranja na število zapuščenih psov, zato je interpretacija informacij, ki jih je mogoče vendarle dobiti v zavetiščih, prepuščena vsakemu bralcu posebej. Pravzaprav je prepuščeno vsakemu občanu posebej, ali verjame v podatke, ki jih o številu oskrbljenih živali podajo zavetišča in občine. Do konkretnih številk je namreč težko priti, do podatkov in dokumentov o posameznih živalih pa pogosto nemogoče.


Tuško, foto Zavetišče Horjul, 2014

Komunala Koper bo vse do pravnomočnosti sklepa o izbiri izvajalca javne službe začasno - interventno izvajala javno službo na področju zaščite živali in upravljala zavetišče za zapuščene živali.

Vodja Zavetišča za zapuščene živali Obala je Mateja Suklan, dr. vet. med.

Brezplačna kontaktna številka, na kateri je vedno dosegljivo osebje Zavetišča za zapuščene živali Obala, je 080 88 49.
V nujnih primerih lahko pokličete Center za obveščanje 112, kjer vas bodo prevezali z dežurnim delavcem.


Obalno zavetišče ob prevzemu, 1. 7. 2015, foto Mestna Občina Koper