Da bi izvedela kako ljudje sprejemajo živali in kakšen je njihov odnos do njih, sem izvedla anketo. Na spletu mi je odgovore posredovalo 220 ljudi, od tega 143 žensk (65 odstotkov) in 77 moških (35 odstotkov). Na vprašanja so mi odgovarjali ljudje iz cele Slovenije,


Tabela 2: Število anketiranih po regijah

različnih starosti,


Tabela 3: Starost anketiranih

ter z različno izobrazbo.


Tabela 4: Izobrazba anketiranih oseb

Večina anketirancev živi v hiši na deželi (40 odstotkov), nekaj manj pa v bloku (35 odstotkov), ostali živijo v hiši v mestu (15 odstotkov) oziroma na kmetiji (10 odstotkov).

Društva in zavetišča za živali pozna 45 odstotkov vprašanih, ki so tudi navedli nekaj društev in zavetišč, ki jih poznajo. 40 odstotkov vprašanih društev in zavetišč finančno ali materialno nikoli ne podpre, 35 odstotkov jih podpira občasno, ostali redno.

65 odstotkov vprašanih meni, da so ljubitelji živali, med vprašanimi pa je 75 odstotkov lastnikov živali. Anketiranci so v povprečju lastniki dveh mačk in enega psa. Največ ljudi, 35 odstotkov, se je za žival odločilo, ker so si kot družina želeli imeti žival. 26 odstotkov anketiranih pravi, da so jo rešili iz zavetišča, čemur pa ne moremo reči natanko tako, saj navadno živali iz zavetišč ne rešujemo, pač pa jim ponudimo novo priložnost. 24 odstotkov vprašanih je žival našlo na cesti in je nato ostala pri njih, ostali pa so jo dobili za darilo, jo kupili, ker so jo želeli otroci ali zato, da bi jim (pes) pazil hišo, ko jih ni doma. Razveseljivo je, da je zadnje omenjenih malo, saj se živih bitij ne kupuje za darilo, niti jih ni primerno kupiti otrokom, ki niso zmožni skrbeti za žival. Razveseljivo je tudi dejstvo, da več kot polovica vprašanih (65 odstotkov) svojo žival sprejema kot družinskega člana. Kar 89 odstotkov anketiranih se strinja, da so veterinarske storitve predrage, od tega 70 odstotkom ljudi ni škoda denarja za svojo žival. Anketiranci v povprečju mesečno porabijo med 20 in 50 evri za svojo žival, 15 odstotkov vprašanih pa več kot 100 evrov.

Zanimalo me je tudi, če imajo zaradi svoje živali ljudje kakršnekoli težave s sosedi. Razveseljivo je, da je kar 67 odstotkov vprašanih odgovorilo, da težav s sosedi nimajo nikoli, občasne težave ima 21 odstotkov vprašanih, ostali pa redne.

Le nekaj več kot polovica anketiranih (53 odstotkov) ima svojega psa kastriranega oziroma psico sterilizirano, medtem ko je odstotek steriliziranih oziroma kastriranih mačk skoraj 20 odstotkov večji (71 odstotkov). Dodatno sem raziskala ali je kastriranih in steriliziranih več rodovniških mačk in psov ali mešancev in ugotovila, da ima ta poseg opravljen kar 92 odstotkov psov mešancev, medtem ko je odstotek operiranih rodovniških psov le 25 odstotkov.

Večina mačk (53 odstotkov) živi izključno v stanovanju, izhod ven pa jih ima 31 odstotkov, ostali živijo izključno zunaj. Med tistimi, ki nimajo izhodov oziroma imajo redke izhode v zunanje okolje, jih kar 89 odstotkov lahko leži na kavču in postelji in tako svoje lastnike spremljajo v vsakem delu dneva.

Tudi večina psov (48 odstotkov) živi skupaj s svojimi lastniki v stanovanju, 29 odstotkov pa jih biva v pesjaku, a imajo dostop v hišo. Ostali bivajo izključno v pesjaku. Tudi med psi je velik odstotek tistih, ki imajo dostop do kavča in postelje, in sicer 75 odstotkov.

Pred izvedbo ankete sem postavila nekaj tez, rezultati ankete pa so jih v večjem delu potrdili.

1) Ljudje niso dobro seznanjeni z živalovarstveno sceno.
Dokaz za to so odgovori na naslednja vprašanja:


Graf 1: Menite, da je v Sloveniji dovolj dobro poskrbljeno za zapuščene živali?


Graf 2: Ste mnenja, da inšpekcija in policija dovolj dobro opravijo delo v primeru prijave?


Graf 3: Poznate pravilnik in zakon o zaščiti živali?

Večina ljudi je mnenja, da je za zapuščene živali v Sloveniji dobro poskrbljeno in da tudi policija ter inšpekcija svoje delo opravljata uspešno. Resnica je žal drugačna in tega se žal zaveda manj kot polovica anketiranih. Prav tako pa je kar 40 odstotkov vprašanih na vprašanje Menite, da so kazni za kršitelje, mučitelje dovolj visoke, odgovorilo, da ne vedo. 35 odstotkov ljudi je odgovorilo, da so kazni dovolj visoke, kar pa najverjetneje ne drži, saj bi bilo mučenja živali najverjetneje manj, če bi bile kazni dejansko nižje. Dober dokaz za to, da ljudje niso dobro seznanjeni z živalovarstveno sceno pa je to, da pravilnik in zakon o zaščiti živali pozna le 30 odstotkov anketiranih.

2) Ljudje nimajo dobrega odnosa do živali.
To je razvidno iz odgovorov na naslednja vprašanja:


Graf 4: Kako sprejemate ljudi, ki so kdaj zavrgli mladiče svoje mačke/psice?

Žalostno je, da le 30 odstotkov vprašanih obsoja ljudi, ki zavržejo živali, ostali pa to opravičujejo s staromodnimi izgovori, da vzreja mladičev preveč stane in podobno. Nezaželenih mladičev ne bi bilo, če bi ljudje poskrbeli za sterilizacijo in kastracijo, posledično pa bi bilo tudi zavrženih živali manj.


Graf 5: Kaj bi storili, če svoje živali zaradi selitve, bolezni ipd. ne bi mogli obdržati?i>

10 odstotkov anketiranih bi se odločilo za najbolj kruto možnost, če svoje živali ne bi mogli več obdržati (torej bi jo ustrelil lovec ali pa bi jo peljali daleč od doma ter tam spustili). 26 odstotkov ljudi je malenkost manj krutih, a tudi evtanazija ni dovoljena, če je žival zdrava. Tudi to, da žival odpeljemo na kmetijo, ni vedno najboljša rešitev, saj se živali tam množijo in jih je kmalu mnogo preveč. V primeru, da živali ne moremo obdržati, je najboljša rešitev, da jo odpeljemo v zavetišče za zapuščene živali, kjer moramo plačati za njeno 30-dnevno oskrbo ali pa jo sami oddamo v nov dom, pri tem pa nam pomaga društvo za zaščito živali. Za najboljši možni rešitvi bi se odločilo 41 odstotkov anketiranih.

3) Ljudje še vedno ne razumejo pravega pomena sterilizacij in kastracij.
To potrjujejo odgovori na naslednje vprašanje:


Graf 6: Kaj menite o sterilizaciji in kastraciji?

Kar 75 odstotkov anketiranih še vedno staromodno meni, da je sterilizacija greh, da svoji živali s tem jemljejo nekakšne užitke in podobno. Mišljenje, da mora psica/mačka imeti vsaj eno leglo, je zastarelo, saj to ne drži. Žalostno pa je, da je kar 15 odstotkom ljudi problem denar, saj ne bi smeli gledati na to, ko gre za zdravje živali, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da 4 odstotkov vprašanih ne ve kaj sterilizacija oziroma kastracija sploh je.

4) Ljudje za svoje živali še vedno kupujejo hrano slabše kvalitete.
To potrjuje raziskava hrane, ki jo ljudje kupujejo za svoje živali.


Graf 7: Kakšno hrano kupujete za svojo mačko?

Najslabše je, če živali ne jedo kupljene hrane, pač pa le ostanke in doma pripravljeno hrano. 3 odstotki ljudi so odgovorili, da njihove mačke ne jedo kupljene hrane. Kar 66 odstotkov ljudi za svoje mačke kupuje hrano slabše kvalitete, slabih 37 odstotkov ljudi pa svojim mačkam privošči kakovostno hrano, ki je dobra za njihovo zdravje.


Graf 8: Kakšno hrano kupujete za svojega psa?

Najslabše je, če živali ne jedo kupljene hrane, pač pa le ostanke in doma pripravljeno hrano. 7 odstotkov ljudi je odgovorilo, da njihovi psi ne jedo kupljene hrane. Več kot polovica anketiranih (51 odstotkov) svojim psom kupuje hrano slabše kvalitete, kvalitetno hrano pa kupuje 42 odstotkov anketiranih, ki tako poskrbijo za zdravje svojih psov.