Papillon

Epagneul nain Continental – Continental Toy Spaniel – Papillon · 9. FCI skupina – Družni psi

Opis

Kontinentalni pritlikavi španjel – Papillon/metuljček (Epagneul nain Continental – Continental Toy Spaniel – Papillon)

Papillon je velik pes v majhnem telesu. Skorajda ni naloge, ki je papilloni ne bi bili zmožni opraviti. Večkrat so se izkazali kot pomočniki invalidom, v agilitiju, obediencu, flayballu… Kljub čudovitem karakterju in velikosti psa to ni pasma za vsakogar, saj značilnosti ki nekatere navdušujejo so lahko drugim odveč.

So zelo inteligentni psi ki radi ustrežejo lastniku vendar pa od lastnika zahtevajo aktivno ukvarjanje z njimi. Kljub inteligentnosti ali pa bolje, zaradi tega je zaželeno da se pse šola. Ker papilloni zelo dobro rešujejo težave in prepreke na katere naletijo jih lahko dolgočasje privede do nezaželenega vedenja.

Kljub ustrežljivosti pa so papilloni občutljive duše in hitro zaznajo razpoloženje gospodarja zato takoj zaznajo naše razočaranje. To moramo upoštevati pri šolanju in papillona šolati samo s pozitivno motivacijo in nikoli s kaznovanjem! Pomembno je vedeti tudi to da papillon zazna kdo je vodja »krdela« in se po temu ravna. Zato je pomembno da ga kljub skušnjavi ne razvadimo do te meje da bo mislil da je nad nami. To seveda ne pomeni da ne sme bit pes crklivček in recimo spati z nami na postelji ampak le to da se z njim aktivno ukvarjamo in ga šolamo celo življenje.

Načeloma imajo papilloni zelo radi družbo, tako človeško kot pasjo. Zelo lepo se ujamejo tudi z otroci in so lahko čudoviti družinski psi. Vse to pa lahko dosežemo le tako da pse vodimo v družbo različnih ljudi, otrok in živali in jih tako navajamo nanje že od malega. Prav tako moramo poučiti otroke o ravnanju s psom saj je papillon vseeno majhen pes in če otroci z njim niso nežni lahko pride do neželenih poškodb. Odlično se razumejo tudi z ostalimi malimi živalicami kot so muce, zajčki, morski prašiček…

Seveda je papillon najraje od vsega v družbi svojega gospodarja. Zaradi majhnosti in prilagodljivosti ga lahko praktično povsod vzamemo s sabo. Za prenašanje lahko kupimo torbico za na ramo in psa vzamemo s sabo na avtobus, vlak in celo v letalsko kabino (odvisno od letalske družbe). Tudi če papillona pustimo v varstvu pri znancu se bo hitro prilagodil in za ta čas sprejel novega gospodarja. To je vsekakor prednost papillona pred mnogimi pasmami ki trpijo zaradi ločitve od gospodarja. Seveda vas bo ob vrnitvi veselo sprejel in »začasnega lastnika« kaj kmalu pozabil. Zaradi velikosti pasme pa največkrat varstvo med dopustom ni potrebno saj gre lahko pes povsod z nami. Pomembno je poudariti da papillona ne smemo prikleniti nase in ga moramo ustrezno socializirati z ostalimi ljudmi saj lahko privede napačno ravnanje včasih tudi do pretirano navezanega psa. Za papillona definitivno velja da ima samo enega lastnika, ki pa ga po potrebi brez večjih težav lahko zamenja. Najljubše mesto tega malega psa je naročje. Najbolj srečen papillon je papillon ki ga ljubkujemo v svojem naročju. To da je papillon od vedno veljal za naročnega psa torej ni naključje.

Po naravi niso bevskači in lajajo le ko npr. kdo pozvoni ali potrka na vrata kot opozorilo na prišleka. Kljub temu pa ne bi mogli reči da je papillon dober čuvaj saj prišleku kaj kmalu zleze v naročje in se za pravo mero božanja hitro proda. Papillon ni boječ pes, vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi taki psi zato moramo ob nakupu preveriti kakšen je karakter mladičkovih staršev oz. tudi drugih psov, ki jih ima vzreditelj. Mladički so po naravi še posebno radovedni tako da mladiček ki bi se stiskal v kotu sobe vsekakor ni dober znak pri nakupu.

Kot sem že omenila je potrebna prava mera previdnosti ob stiku psa in majhnega otroka. Otroci velikokrat nimajo pravega občutka pri igri s tako majhnim psom kar nikakor ni dobro za tanke kosti, ki jih ima papillon. čeprav papilloni niso agresivna pasma se lahko zgodi da ob vlečenju otroka za pasji rep, ušesa itd. pride do ugriza. če se odločite da boste papillona prinesli v hišo k majhnemu otroku je zelo pomembno da nista pes in otrok nikoli sama skupaj.

Ker so papilloni poskočna pasma in radi skačejo obstaja tudi nevarnost da skočijo iz prevelike višine in se pri tem poškodujejo- npr. iz naročja. Zato moramo biti previdni pri prenašanju papillona v naročju, še posebno pa ko neznanci dvigajo psa, ki ga ne poznajo in niso pripravljeni na njegove reakcije.

Papillon je vsekakor pes ki mora živeti v stanovanju s svojim gospodarjem in nikakor ne zunaj. Kljub dolgi dlaki, ki za razliko nekaterih dolgodlakih psov nima značilnega pasjega vonja, ni prilagojen nizkim temperaturam saj nima podlanke. Lahko bi rekli da je krovna dlaka veliko bolj namenjena lepemu izgledu kot pa varovanju pred mrazom. Kljub temu pa papillona v večini primerov pozimi ni potrebno oblačiti. Obleči je smiselno predvsem mlade pse ali pse v fazi menjavi dlake, stare pse in pa ko gremo na kratke sprehode kjer pes mirno hodi ob naši nogi. če peljemo psa na sprehod kjer se lahko zdivja in veselo skače okoli plašček ni potreben saj se pes segreva s telesno aktivnostjo. Za hitre sprehode v smislu opravljanja potrebe v nizkih temperaturah pa je plašček več kot dobrodošel saj psa dobesedno damo iz hiše ven kar predstavlja veliko temperaturno razliko.

Papillon lahko živi z nami tudi v garsonjeri ali enosobnem stanovanju saj ne potrebuje veliko prostora. Tudi če ima celo hišo na razpolago bo vedno capljal za lastnikom in se večinoma igral le v enem prostoru. Glede vsakodnevnih aktivnosti mu zadoščata kratek sprehod ali urica igranja (npr. metanje žogice), kar pa ne pomeni da ne mara dolgih sprehodov, nasprotno! Papillon lahko tudi več ur nepretegoma hodi s svojim lastnikom (seveda mora bit za to primerno pripravljen!) ali pa cel dan poležava na dvorišču. Kljub temu je dobro da psu omogočimo vsaj en polurni sprehod na dan, da se razgiba tako telesno kot psihično saj je tudi mentalno aktiven ob gledanju in raziskovanju novih stvari in poti. Sicer ni nič narobe če včasih ne utegnemo it ven s psom in se le poigramo v hiši, so pa sprehodi vsekakor priporočljivi in zaželeni.

Kot zanimivost naj še omenim da v Ameriki obstaja več skupin ljudi, ki se ukvarjajo s šolanjem papillonov za pse pomočnike invalidom. čeprav se sliši neverjetno je prav njihova velikost velika prednost. Papillone šolajo za pomoč tetraplegikom in ostalim invalidom.

Papilloni opravljajo dela kot so pobiranje svinčnikov, kovancev ali časopisa s tal, prinašanje telefonske slušalke, pobiranje perila iz pralnega stroja, pomoč pri napravljanju postelje, odpiranje vrat… Naučijo se lahko več imen predmetov ki jih potem prinašajo lastnikom. Zanimivo je da se naučijo celo številk na dvigalu in pritiskajo gumbe namesto njihovih lastnikov.

Sliši se dobro.. mali pameten pes, zelo prilagodljiv in izredno učljiv, ampak pred nakupom razmislite. Ali je to res pes za vas? Vsi tej plusi lahko prav za vas predstavljajo minuse. Da je pes poskočen pomeni da na vrtu potrebujemo srednje visoko ograjo, to da je pes učljiv pomeni da se bomo morali z njim ukvarjat in ga šolat… če pa je to pes ki nam ustreza pa se pripravite na čudovito družabništvo in na možnost da pride v vaš dom še en papillon. Pravijo da kdor ima enkrat papillona ima vedno papillona in ponavadi ne samo enega 😉

Predniki papillonov so Kontinentalni toy španijeli, ki so bili zelo priljubljeni po Evropskih dvorih od začetka prejšnjega tisočletja. Ker v tistih časih niso pisali rodovnikov pa na žalost točna zgodovina papillonov ne bo nikoli znana. Prav tako je težko govoriti o tem iz kje papillon izvira. Španjel pomeni pes iz Španije, po drugi strani pa je papillon francoska beseda, ki pomeni metulj. Lahko bi rekli da si zgodovino pasme delijo Španija, Francija in Belgija. Še preden je bil papillon tak kot je danes je obstajala samo pasma phalene. Kasneje so z mešanjem nekaterih drugih pasem dosegli tudi dvignjena ušesa.

O papillonih kroži veliko anekdot. Ena govori o Francoskem kralju Henriju II. Henri je bil zaljubljen v to pasmo in je zapravil veliko denarja za svoj konjiček povezan s papilloni. Leta 1576 je zapravil preko 100.000 kron za svoje ljubljenčke. Osebno je potoval do svojega vzreditelja v Lyonu. Vzreditelj je seveda videl kraljevo šibkost in je postavljal ogromne cene za mladičke.Henri je jemal svoje papillone povsod s seboj zato ni čudno da je spravljal člane državnega sveta v nejevoljo s tem ko je prihajal na sestanke z odprtim košem okoli vratu v katerem so bili papilloni.

Henrijevi trije najljubši papilloni so celo spali z njim in so imeli nalogo varovanja njegovega veličanstva. Psička Lilene je bila s Henrijem v Sv.Cloud-u ko je prišel menih Jacques Clement obiskat kralja. Liene se je do meniha obnašala napadalno in kralj jo je moral zapreti v sobo z ostalimi papilloni. Ko je menih ostal sam s kraljem ga je zabodel in hotel zbežati. Papilloni so začutili, da se je zgodilo nekaj strašnega in začeli močno lajati s čimer so priklicali osebje ki je meniha aretiralo. Ampak za kralja je bilo prepozno. Ko je umiral so bile njegove zadnje besede: "ko bi vsaj poslušal Liliene".

Tudi Mari Antoinette je bila zelo navezana na njena dva papillona. Legenda pravi da je enega papillona celo vzela s sabo pod giljotino. Po njeni smrti so za papillona skrbeli v njeni hiši v Parizu ki je še danes znana kot "Hiša Papillonov". Njena papillona sta se imenovala Inez in Mimi. V njeni sobi na nočni omarici pa so našli kipec, ki spominja na papillona.

Obstaja grafika imenovana "The faitful" (zvest), ki je delo Barona Alberta Houtart na kateri je Madame de Pompadour s svojim papillonom na krilu. Madam Pompadour je naslikana na več slikah s svojima papillonoma.

Glede na položaj, ki so ga papilloni uživali na kraljevih dvorih ni nič presenetljivega da so se v času renesanse veliko pojavljali v raznih freskah in znanih slikarskih delih.Papillone so slikali znani Evropski slikarji kot so Van Dyke, Goya, Rubens, Murillo, Boucher… Ali je bil papillon na portretih želja lastnika ali slikarja žal ni znano. Najstarejše slikarsko delo s papillonom je iz leta 1270. Naslikal ga je italijanski slikar Ambrogi de Boudose Giotti. Slika je bila obešena v cerkvi v Italiji. črno belega papillona je naslikal tudi Italijanski slikar Sasetta (1392-1450). Tiziano Vercelli (Titian) je v 16 stoletju naslikal rdeče belega papillona v sliki "The Venus of Urbino", naslikal je tudi dvo letno Clarisso Strozzi s phaleno (1542). Antoine Plesne (1683-1757) je narisal Kraljico Sophio Dorotheo z njeno phaleno.

IZVOR: Francija, Belgija. Datum publikacije veljavnega standarda: 17.09.1990. Namembnost: Družni pes. KLASIFIKACIJA F.C.I.: 9 FCI skupina Družni psi sekcija 9 Continental Toy Spaniels.

SPLOŠNI IZGLED: Majhen dolgodlaki pes, skladno grajenega telesa, zmerno dolgega gobca, ki je krajši od lobanje. Živahnega karakterja, graciozen in robusten, ponosne drže z elegantno in lahkotno hojo. Telo je malenkost daljše kot višje.

GLAVA: V normalnih proporcih s telesom, proporcialno lažja in krajša od velikih in srednjih španjelov. LOBANJA: Ne preokrogla iz profila niti od spredaj. Po sredini lobanje se včasih čuti rahla vzdolžna odprtinica. Dovolj poudarjen stop. Dovolj poudarjena vdolbinica med čelom in smrčkom – med očesoma. Pri težjih psih je manj očitna ampak še vedno prisotna, pri zelo majhnih psih pa je jasno vidna ampak ne daje videza nenadnega preloma. GOBčEK in SMRčEK: Majhen čren in okrogel smrček, rahlo sploščaten na vrhu. Gobček je krajši od lobanje, droben, koničast in ne preveč vdrt ob straneh. Ne sme bit obrnjen navzgor. Ustnice so dobro pigmentirane in ozke. čeljust je dokaj močna s pravilnim škarjastim ugrizom. Jezik ne sme biti konstantno viden oz. viseč iz gobčka. OčI: Oči so velike, dobro odprte v obliki mandljev in ne izbuljene. Nastavljene nekoliko nižje na glavi. Notranji rob je na stičišču lobanje in gobčka. Oči so temne barve in zelo ekspresivne, veka je močno obarvana. UHLJA: Uhlja sta tanka ampak čvrsta. Hrustanec se ne sme končati koničasto. Uhlja sta nastavljena raje zadaj na glavi, dovolj oddaljena drug od drugega da poudarita malce zaokroženo obliko lobanje. Nastavljena sta visoko. Uhelj je dobro odprt in obrnjen na stran. Notranja stran uhlja tvori horizontalno kot približno 45°. Uhlja sta bogato odlakana.

TELO: Hrbet: Ne prekratek ali ukrivljen ampak vseeno ne raven. Prsni koš: širok. Obseg prsnega koša, ki se meri med zadnjima dvema rebroma mora biti približno ekvivalenten plečni višini.

REP: Nastavljen dokaj visoko, dokaj dolg in bogato odlakan. Ko je pes v akciji ga nosi ukrivljenega čez hrbet, v ekstremnih primerih se lahko dotika hrbta, ne sme pa plosko ležati na hrbtu.

OKONčINE: tace so ravne, čvrste in drobne. Pes ne sme zgledat dvignjen ne od spredaj ne od zadaj, tace so vzporedne. Mora biti normalno okoten. NOGE: Dokaj dolge, imenovane « zajčje noge » ravno ležeče na blazinicah. Močni kremplji, zaželjeni so črni, svetli pri rjavih ali belih kožuhih (beli kremplji pri belih psih ali psih z belimi tacami ne predstavljajo napake če je pes drugače dobro pigmentiran). Prsti so močni s čvrstimi blazinicami in odlakani med prsti. Dlaka tvori konico.

DLAKA: Nima podlanke. Je gosta, bleščeča, lahko valovita (ne pa kodrasta!), ne premehka ampak odporna na dotik, s svilnatim odsevom. Dlaka je vsajena ravno, dokaj drobna. Je kratka po glavi, gobčku in sprednji strani tac. Srednje dolga je po telesu, daljša po vratu kjer tvori nabran ovratnik ki valovito pada po prsnem košu. Tvori resice na ušesih in zadnji strani prednjih tac. Lahko so manjši šopi dlake med prsti, ki se lahko podaljšajo na zgornjo stran in dajejo vtis podaljšanja noge. BARVA: Dovoljene so vse barve z belo podlago. Po telesu in tacah mora prevladovati bela barva. Zaželjena je bela lisa na čelu. Bela barva je dovoljena na spodnjem delu glave. Večinoma bela glava predstavlja napako. Ustnice, veke in predvsem smrček morajo biti pigmentirana.

VELIKOST IN TEŽA: Plečna višina : okoli 28 cm. Teža : dve kategoriji: 1) manj kot 2,5 kg (psi in psice). 2) od 2,5 kg do 4,5 kg za pse, od 2,5 kg do 5 kg za psice minimalna teža: 1,5 kg.

NAPAKE: Vsako odstopanje od zgornjih točk se šteje kot napaka in resnost napake se meri sorazmerno z odstopanjem.

• Ploska lobanja, jabolčna lobanja in izbočena kot pri malih angleških Toy španjelih. • Premalo ali preveč poudarjen stop • Smrček ki ni črn • Usločen gobec ali vdrt • Nepigmentirane ustnice • Pred in še posebno podgrizavost • Majhne preokrogle oči, izbuljene, presvetle, vidna belina ko pes gleda naravnost • Depigmentiranost robov vek • usločen ali izbočen hrbet • Zavit rep, plosko ležeč na hrbtu, padajoč na stran • Navzven obrnjene noge (v obliki črke o) • Enojni ali dvojni sledniki na zadnjih tacah so nezaželjeni in predstavljajo lepotno napako. • Noge obrnjene navznoter ali navzven • Kremplji, ki se ne dotikajo tal • Redka dlaka, mehka ali blown (puffed up), volnena dlaka, podlanka

IZKLJUčUJOčE NAPAKE: • Roza ali delno roza obarvan smrček • napačen ugriz (do meje ko se sekalci ne več dotikajo) • ohromljen ali stalno viden jezik

N.B.: Samci morajo imeti dve na videz normalni modi, spuščeni v mošnjo.

čeprav papillon nima podlanke je redna nega obvezna. Nekateri pravijo da pasma ne pušča dlake, kar vsekakor ni res. Res je da psi s podlanko puščajo več dlake, ampak ob menjavi kožuščka (dvakrat letno) tudi papillon kar veliko dlake "zmeče s sebe". Dlaki po stanovanju pa se seveda lahko izognemo z redno nego psa.

Za nego dlake potrebujemo kvalitetne pripomočke, ki jih ponavadi dobimo na razstavah in v bolje založenih trgovinah. Najprej potrebujemo železen glavnik. Najbolje je, da imamo dva glavnika z različno razmaknjenimi zobmi, obstajajo pa tudi obojestranski glavniki. Naslednji pripomoček je kvalitetna krtača. Za mladička je najbolj primerna mehka krtača iz naravnih ščetin (natural bristle brush), potrebujemo pa tudi krtačo s kovinskim zobci, ki niso zaključeni v bunkico (pin brush), saj krtače z bunkico samo cefrajo dlako. Za striženje dlake na tačkah potrebujemo škarjice z zaokroženimi konicami in pa škarjice za kremplje. Tu nam bodo še najbolj prav prišle škarjice za striženje mačjih krempljev, saj so ravno prave velikosti. Za kopanje mladička potrebujemo blag šampon, za odraslega psa pa kvaliteten šampon za svilnato dlako in dober balzam. Prav nam bo prišel tudi sprej za razčesavanje dlake. Ne smemo pa pozabiti še na nego zob. Za to potrebujemo zobno ščetko, ki jo lahko kupimo v trgovini za male živali, ali pa kupimo ščetko za dojenčke in pa pasjo zobno pasto (človeška nikakor ni primerna!).

čeprav pasma nima zahtevne dlake, je dvakrat tedensko česanje nujno. če psa redno češemo nam to ne vzame veliko časa, saj vozli niti ne nastajajo, naš pes pa ima lep in sijoč kožušček. česanje je dobro tudi zaradi prekrvavitve kože in vzpostavljanje posebnega odnosa z našim ljubljenčkom. Ko se lotimo razčesavanja psa, najprej preverimo če je kje novo nastali vozel in razčešemo večje vozle. Vozli ponavadi nastajajo na trebuhu in na ušesih, zato bodite še posebej pozorni na ta območja. Ko se prepričamo, da ni več vozlov psa razčešemo s krtačo. Preden se lotimo česanja psu dlako malo poškropimo z vodo ali s sprejem za razčesavanje, saj česanje suhe dlake le-to lomi in vsekakor ne pripomore k lepemu kožuščku. Ušesa in rep razčešemo z glavnikom. Na ušesa ne nanašamo nobenih preparatov.

Ko je pes razčesan se lahko lotimo kopanja. Nikoli ne kopajmo zavozlanega psa, saj se bodo vozli le še utrdili! Psa najprej temeljito zmočimo z vodo in nanesemo šampon, ki ga nežno vtremo v dlako. če je pes še posebej umazan, šampon nanesemo dvakrat. Šampon nanašamo od zadaj naprej in ga nazadnje nanesemo na glavo. Pri nanašanju šampona na glavo moramo paziti, da ne gre v oči ali v ušesne kanale- isto velja za vodo. Šampon moramo temeljito izprati, saj ostanki šampona na dlaki dražijo kožo. Nato nanesemo balzam in ga pustimo nekaj minut delovati, ter ga temeljito izperemo. Ko je pes čist ga zavijemo v brisačo, vendar pa nikakor ne drgnemo brisače po dlaki, saj se tako zavozla in razcepi. Nato psa delno posušimo s sušilcem za lase in ga ponovno razčešemo ter posušimo do konca. Pozorni moramo biti na temperaturo sušilca, saj visoka temperatura uničuje dlako. Papillona kopamo približno enkrat mesečno oz. po potrebi. če ima pes le blatne tačke mu jih lahko speremo pod tušem brez šampona. Nekateri razstavni psi se kopajo tedensko, če pa bomo našega ljubljenčka kopali tudi na dva meseca ne bo nič narobe. Dlaka se večinoma sama čisti in tudi če dobi v mokri travi vonj suha ne smrdi. Da je pes neokopan se po dlaki razen na ušesih ne pozna. Ušesa postanejo prej »mastna«, medtem ko ostala dlaka praviloma zaradi umazanije ni mastna.

Tudi ušesa čistimo po potrebi vendar je priporočljivo, da jih tedensko pregledamo. če je na zunanjem delu ušesa vidna umazanija, jo očistimo z mokro krpico ali z vato. Ušes nikakor ne čistimo s paličicami za uho, saj lahko resno poškodujemo bobniče. Uho čistimo tako, da ne gremo dlje od tam do koder sežemo s prstom. če ima uho neprijeten vonj, ali pes otresa z glavo, je to zanesljiv znak vnetja. V tem primeru se posvetujte z veterinarjem. Obstaja tudi posebna tekočina za čiščenje ušes. To tekočino stisnemo v uho, pomencamo uho pri korenu in pustimo psu da se otrese, s čimer izloči odvečno tekočino iz ušesa. Prekomerna uporaba čistilne tekočine ni dobra. Uho čistimo s tekočino po potrebi (npr. ko ima uho rahlo neprijeten vonj), nikakor pa ne pogosteje kot mesečno.

Za čiščenje zob potrebujemo zobno ščetko, ki mora biti zelo mehka in pasjo zobno pasto. V trgovini lahko dobimo zelo različne pasje zobne ščetke. Od navadnih do takih, ki jih nataknemo na prst. Lahko pa enostavno kupimo ščetko za dojenčka, ki je prav tako mehka in majhna, ter primerna za našega psa. Na ščetko nanesemo pasto in z njo nežno drgnemo vodoravno po zobeh. Dlesni ne drgnemo in paste tudi ne izpiramo.

Sicer se papillonov ne striže, vendar pa moramo šapice kljub temu oblikovat in primerno postriči dlako. Prednji del tačke postrižemo tako, da lepo zaokrožimo obliko tačke in postrižemo pramene dlake, ki štrlijo čez taco. Tako pes tudi lažje hodi, saj ne stopa po lastni dlaki. če je potrebno moramo postriči tudi spodnji del tačke med blazinicami, saj pes z dolgo dlako na spodnjem delu tačke ne lepo hodi. Dlako na tačkah strižemo s škarjicami z zaobljenimi konicami. Dlako na tačkah strižemo po potrebi nekje na en mesec ali dva.

Kremplje strižemo z majhnimi škarjicami, ki se uporabljajo tudi za mačke. Pasje kleščice so prevelike in je delo z njimi nerodno. če ima pes svetle kremplje je delo zelo enostavno, saj je na belem kremplju lepo viden roza živec. Krempelj strižemo do tega živca in pazimo, da ga pri tem ne poškodujemo. če pa je krempelj črn pa je delo malce težje, saj praktično strižemo po občutku. V primeru, da krempelj preveč odstrižemo in poškodujemo živec začne pes iz kremplja močno krvaveti. čez krempelj takoj položimo in tiščimo kos gaze dokler se krvavitev ne ustavi. Pri striženju ne smemo pozabiti na peti krempelj na sprednjih tačkah, ki je nekoliko višje od ostalih štirih in se tudi manj obrablja. Kremplje strižemo nekje na dva tedna ali en mesec. če pes veliko teče po asfaltu, pa mogoče tako pogosto striženje ne bo potrebno. Vsekakor pa redno pregledujemo dolžino krempljev, saj lahko predolgi kremplji deformirajo razvoj tačk pri mladih psih.

Fotografije

Avtor in foto: Mojca Vojska Vir: www.z-in-g.net Objava na mojpes.netu: 21.03.2006