Kdo je resničen nasprotnik lokalnim skupnostim?
Prejeli smo materiale s tiskovne konference, na kateri je direktor mestne uprave Murska Sobota Bojan Petrijan predstavil problematiko na področju zapuščenih živali, kmalu za tem pa še odziv Marjana Ivana Kerčmarja, dr.vet.med, direktorja zavetišča Mala hiša d.o.o. Oboje je v celoti objavljeno v nadaljevanju.
Osebno se že nekaj let sprašujem, kako da na polno ne poči med občinsko-zavetiškimi odnosi, glede na to, da se kljub že 8-letni obvezi mikročipiranja vseh psov, kotenih po 1. 1. 2003, pojavlja v zavetiščih (vedno več?) neoznačenih psov. Prav tako so občine po zakonu dolžne finančno poskrbeti za zapuščene in prostoživeče mačke, kar povzroča še več težav v občinskih proračunih in tudi po terenu, saj konkretne in nesporne razmejitve med tem, katera je lastniška, torej izgubljena ali zapuščena mačka in katera je prostoživeča, sploh ni.
Vse te neoznačene živali so po zakonodaji 30 dni finančno breme lokalnih skupnosti in ne zavetišč za zapuščene živali. Breme slednjih postanejo 31. dan od sprejema.
Presenetljivo je, da lokalne skupnosti že toliko let ne razumejo problema, čeprav je povsem jasen: mnogo preveč psov in velika večina mačk je še vedno neoznačenih, za kar nikakor niso kriva zavetišča, saj zavetišča nimajo pooblastil inšpektorjev, da najdejo po terenu neoznačene živali in njihove lastnike. V zavetišču lahko označijo samo tiste pse, ki pridejo v njihovo oskrbo, kaznovati za neodgovornost pa ne morejo nikogar. Občina je dolžna finančno poskrbeti (beri: plačati) za oskrbo najdene živali na njenem območju, zavetišče jo je na podlagi pričakovanja pokritja stroškov dolžno oskrbeti do 30 dni, če gre za obojestranski dogovor. Prvi morajo po zakonu dati denar, drugim brez tega denarja ni potrebno storiti ničesar. Dejstvo je, da nobenega podjetja ne more nihče prisiliti (tudi društva ali drugače organizirane gospodarske družbe ne), da dela za neko občino nekaj, za kar ne bo dobilo pokritih stroškov (vseh stroškov, ne samo tistih, ki se nekemu posamezniku zdijo upravičeni). Če to vseeno stori, stori to po svoji izbiri in volji, torej vzdržuje zavetišče živali do 30 dni na račun lokalne skupnosti, na svoj račun pa od 31. dne do posvojitve.
Če lokalne skupnoste ne vidijo, da je za rešitev problema končno treba doseči, da bo večina psov označenih, ali če hočete - da bo nekako dosegla popis, evidentiranje in označitev vseh psov na svojem območju in pomagala doseči enako tudi vsem sosednjim občinam (psi in mački pač ne poznajo občinskih meja), potem so rešitve njihovih problemov še zelo daleč. Nikakor ne morem razumeti skakanja v zrak zaradi naraščanja stroškov, ki jih imajo občine z oskrbo zapuščenih živali, naredijo pa za zmanjšanje le-teh bore malo, oz. se celo lotevajo napačnih nasprotnikov.
Kaj vse si želijo občinarji in kaj si želi živalovarstvena scena, ni zapisano v zakonih in je dejansko pri odnosih občina - zavetišče povsem nepomembno. Skakanje v neprave nasprotnike, ki bi v resnici morali biti 'partnerji', pa je povsem nesmiselno in prinaša še večje probleme in vodi v še večja razpotja - v škodo vseh, tudi živali.
Res ni mogoče, da bi stopile občine skupaj z zavetišči in v sodelovanju z Veterinarsko upravo RS našle rešitev, kako po trenutnih možnostih v zakonodaji (ali po nekih povsem novih, ki bi jih skupaj šele pripravili) označiti 'vse' občinske pse in mačke? To bi moral biti najosnovnejši interes vsake občine, vsakega občinarja in vsakega državljana te države, ker se bodo potem vse ostale rešitve 'zgodile' kar same od sebe - tudi (ali predvsem) tista najbolj problematična - zmanjšanje stroškov lokalnih skupnosti za oskrbo zapuščenih živali. Ko lahko pokažeš s prstom na lastnika psa, mu lahko izstaviš tudi račun. Dokler bo občinam vseeno, ali imajo psi v njihovi občini znane ali neznane lastnike, se bo morala sprijazniti tudi z vsemi stroški, ki iz tega sledijo.
V upanju, da je neka skupna rešitev vendarle mogoča,
Jana Pahovnik
12. 4. 2011
Prava resnica o polnih zavetiščih ...Standard in nadstandard v slovenskih zavetiščih za živali
Mestna občina Murska Sobota
SPOROČILO ZA MEDIJE
Problematika zapuščenih živali - zahteva za normativno ukrepanje oz. spremembo veljavnih predpisov s področja zaščite živali
Murska Sobota, 12. April 2011 - Mestna občina Murska Sobota v zadnjih letih opaža velik porast stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi, predvsem psi in mačkami. V letu 2010 je tako strošek mestne občine za več kot 300 % višji od leta 2009, tako velike stroške pa občina ne more kriti iz naslova t.im. primerne porabe ali iz drugih lastnih virov. Zapuščene živali najdene na območju Mestne občine Murska Sobota se oddajo v oskrbo zavetišču Mala hiša d.o.o., Tešanovci 20, 9226 Moravske Toplice.
Problematika je bila uvrščena celo na zadnjo redno sejo Sveta razvojne regije za Pomurje, Mestni občini Murska Sobota pa zaupano, da že izpeljane aktivnosti koordinira in vodi usklajeno naprej z vsemi Pomurskimi občinami.
Izpostavljamo največje probleme:
1) Stroški za oskrbo zapuščenih živali, ki so najdene na območju Mestne občine Murska Sobota se nenehno povečujejo. Ugotavljamo, da so se stroški, ki jih Mestna občina Murska Sobota iz proračuna namenja za zapuščene živali, v letu 2009 povečali za cca. 300 % in v letu 2010 pa za več kot 400 %.
2) Mesečni strošek nastanitve in oskrbe zapuščenega in na območju MO MS najdenega psa trenutno znaša:
- cena oskrbnega dne za psa po pogodbi = 10,40 EUR X 30 dni = 312,00 EUR
- najemnina za boks –fiksni strošek = 145,17 EUR
Skupaj: 457,17 EUR
Vkolikor tem stroškom prištejemo še ostale stroške iz pogodbe (odlov živali, prevoz..) lahko stroški narastejo na čez 500,00 EUR za posameznega psa.
Vsi psi, koteni po 1.1.2003 in starejši od treh mesecev bi morali biti označeni z mikročipom. Označitev z mikročipom je obvezna ob prvem cepljenju psa proti steklini,le-to pa mora biti opravljeno, ko je pes star 3 mesece. Tako 8 let po uveljavitvi tega zakonskega določila izgubljenih psov ne bi smelo biti. Kako je torej možno, da je iz leta v leto več zapuščenih psov, čeprav iz uradnega registra psov izhaja, da se njihovo število bistveno ne povečuje, se sprašuje direktor mestne uprave MOMS Bojan Petrijan. Ugotavlja, da je nadzor pomanjkljiv in neuspešen.
3) Mesečni strošek nastanitve in oskrbe na območju MO MS najdene muce trenutno znaša:
- cena oskrbnega dne za muco po pogodbi = 4,20 EUR X 30 dni = 126,00 EUR
Če k tem stroškom prištejemo še stroške odlova, prevoza in sterilizacije lahko ti stroški znašajo čez 200,00 EUR za posamezno muco.
Citirani zakon je nedorečen glede ravnanja in oskrbe izgubljenih muc, ki so teritorialne živali, niso "čipirane" in z njimi ni mogoče postopati enako kot z psi, ki so krdelne živali.
4) Zavetišče Mala hiša d.o.o. ima nadzorni organ Svet zavetišča, ki ni sestavljen v skladu s 10. členom Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur.l. RS št. 45/00).Svet zavetišča med drugim določa tudi višino prispevkov (cenike), ki jih plačujejo skrbniki zapuščenih živali, v konkretnem primeru so to lokalne skupnosti.
Glede na navedeno in ker je trenutno celotno finančno breme oskrbe zapuščenih živali preneseno na lokalno skupnost, predlagamo:
- spremembo ali dopolnitev obstoječe zakonodaje, tako da se breme sofinanciranja oskrbe zapuščenih živali jasno porazdeli med imetnike zavetišč, lokalne skupnosti in državo,
- da se kot podzakonski predpis sprejme pravilnik, ki bo podlaga za enotno določanje cen v zavetiščih,
- spremembo ali dopolnitev obstoječe zakonodaje glede ravnanja in oskrbe izgubljenih muc,
- da se poostri inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil Zakona o zaščiti živali.
Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št.98/99, 126/2003, 61/2006 in 14/2007, v nadaljevanju ZZZiv) v drugem odst. 27. čl. določa, da je zagotovitev zavetišča za zapuščene živali, lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Zakon podrobneje ne določa načina izvajanja in organizacije javne službe, zato se glede na značilnosti šteje opravljanje dejavnosti zavetišča kot dejavnost negospodarske javne službe, za katero se kot materialni predpis upošteva še Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94, 8/96, 36/2000 in 12/2006). Cit. zakon v 22. in 28. členu določa, da se lahko izvajanje javne službe odda javnemu zavodu neposredno, ostalim zavodom, društvom, podjetju ali drugim osebam pa se lahko izvajanje javne službe dodeli samo s podelitvijo koncesije.
ZZZiv, podzakonski predpisi in Pravilnik o pogojih zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000 in 78/2004) ne določajo načina oblikovanja in določanja cen izvajanja javne službe, kot je to določeno napr.za gospodarske javne službe (s pravilniki o metodologiji določanja cen). Zato ugotavljamo, in to izhaja tudi iz praktičnega izvajanja dela zavetišča na območju naše občine, da je določanje cen storitev zavetišča prepuščeno izvajalcem javne službe. Edina določba o cenah storitev zavetišč je prvi odst. 10. člena citiranega pravilnika po katerem svet zavetišča med drugim določa višino prispevkov, ki jih plačujejo skrbniki v zvezi z zapuščenimi živalmi.
Svet zavetišča je organ, predviden v drugem odst. 10. člena navedenega pravilnika. Svet zavetišča imenujejo lokalne skupnosti katerih območje s svojim delovanjem pokriva zavetišče. Zavetišče Mala hiša d.o.o. pokriva območje vseh 27. pomurskih občin. Razen občine Moravske toplice, nobena od ostalih pomurskih občin ni podala soglasja k imenovanju sveta zavetišča, katerega člani so tudi predstavnik Veterinarske uprave Republike Slovenije, predstavnik društva za zaščito živali in predstavnik imetnika zavetišča.
Mestna občina M. Sobota je po opravljenih sestankih z občinami, na območju katerih opravlja dejavnost zavetišča družba Mala hiša d.o.o. ugotovila, da določba 10. člena pravilnika ne daje osnove za realno določanje cen storitev javne službe. Svet zavetišča sestavljajo predstavniki, ki so se imenovali na seji dne 02.07.2009 in sicer:
- predstavnik Občine Moravske Toplice (predlagala ga je Občina Moravske Toplice sama, Občina je tudi soustanoviteljica in solastnica družbe Mala hiša d.o.o.),
- predstavnik Veterinarske uprave Republike Slovenije,
- predstavnik Društva ljubiteljev malih živali Mala hiša, s sedežem Tešanovci 20, 9226 Moravske Toplice, ki deluje na območju, kjer je zavetišče,
- predstavnik imetnika zavetišča Mala hiša d.o.o., Tešanovci 20, 9226 Moravske Toplice, to je direktor družbe Mala hiša d.o.o.
Mestna občina M. Sobota, niti ostale občine, kjer opravlja dejavnost zavetišče oz. družba Mala hiša d.o.o., niso bile soudeležene pri imenovanju sveta zavetišča. Občine pa tudi niso imele možnost, da bi v svet zavetišča predlagale svoje predstavnike lokalnih skupnosti ali skupno dogovorjenega predstavnika vseh lokalnih skupnosti katerih območje pokriva zavetišče s svojim delovanjem. Prvo sejo sveta je sklicala Občina Moravske Toplice, kot soustanoviteljica družbe Mala hiša d.o.o.
Na območju Pomurja deluje Društvo za zaščito živali Pomurja, ki k delovanju sveta ni bilo povabljeno. Po ustanovitvi družbe Mala hiša d.o.o. se je tako posebej ustanovilo Društvo ljubiteljev malih živali Mala hiša, ki ima sedež na istem naslovu kot samo zavetišče, njegov predsednik pa je zastopan v svetu zavetišča kot predstavnik društva za zaščito živali. Nadalje je kot predstavnik zavetišča imenovan tudi direktor družbe Mala hiša d.o.o., čeprav je sočasno tudi direktor družbe Veterinaria d.o.o. ki je večinska lastnica zavetišča Mala hiša d.o.o.
Iz navedenega izhaja, da svet zavetišča Mala hiša d.o.o. ni imenovan in sestavljen v skladu z določbo 10. člena citiranega pravilnika in da zaradi trenutne sestave ne more opravljati funkcije nadzornega organa, saj so v njem zastopani člani, ki zaradi nezdružljivosti funkcij v svetu ne bi smeli biti. Tako občine, na območju katerih izvaja dejavnost javne službe zavetišče Mala hiša d.o.o., nimajo nobene aktivne vloge, niti ne morejo sodelovati pri pristojnostih, ki so določene v 10. členu pravilnika.
Mestna občina Murska Sobota, niti ostale občine torej ne morejo vplivati na določanje cen zavetišča, ker nimajo svojega predstavnika v svetu zavetišča, niti ne morejo opravljati nadzora nad delom zavetišča oziroma nadzorovati, kako so javna sredstva, namenjena zaščiti živali, sploh porabljena. Svet zavetišča, kot to izhaja iz zgoraj navedenega, je imenovan izrazito pristransko in sicer tako, da se v največji možni meri lahko uresničujejo interesi lastnikov zavetišča, to je Občine Moravske Toplice (Občina Moravske Toplice ima 23 % delež, javno podjetje v lasti občine čista narava d.o.o. pa ima 10 % delež) in družbe Veterinaria d.o.o., Murska Sobota (66 % delež).
Mestna občina Murska Sobota doslej z vodstvom zavetišča Mala hiša d.o.o. ni dosegla dogovora o skupnem določanju cen oziroma o dogovoru glede tega, kaj vse stroški oskrbe zapuščenih živali sploh obsegajo. Zavetišče Mala hiša d.o.o. se pri vsakoletnem določanju cen oskrbe zapuščenih živali sklicuje na cenik - Obvezna navodila, ki jih je izdala Veterinarska uprava Republike Slovenije, št.007-4/2008/1 z dne 3.1.2008. Ugotavljamo, da navedeno navodilo ne more biti pravna podlaga za določanje cen storitev zavetišč, saj je izdano za potrebe izvajanja storitev javne veterinarske službe, prav tako navodilo tudi ni javno.
MALA HIŠA, zavetišče za živali d.o.o.
IZJAVA ZA JAVNOST
V zvezi z današnjo novinarsko konferenco Mestne Občine Murska Sobota, ki sta jo vodila direktor mestne uprave, gospod Bojan Petrijan in komunalna inšpektorica, gospa Mira Toplak, predstavljam tudi jaz, kot direktor zavetišča MALA HIŠA d.o.o. svoje poglede na predstavljene teme:
1. Problematika nedorečene zakonodaje na področju zapuščenih živali: Zakon o zaščiti živali je povsem jasen v določilih, kjer so navedene obveznosti lokalnih skupnosti (občin) do vprašanj, povezanih z zapuščenimi in izgubljenimi živalmi. Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Ker občine iz Pomurja, kljub pozivom in prošnjam vet. ambulante VETERINARIA MURSKA SOBOTA d.o.o. vse od leta 2003 niso bile pripravljene pristopiti k skupnemu projektu izgradnje regijskega zavetišča za izgubljene in zapuščene živali (izjema so bile občine Moravske Toplice, Gornji Petrovci in MO Murska Sobota v času županovanja župana Slavica), je zavetišče jeseni 2008 izgradila družba MALA HIŠA zavetišče za živali d.o.o. kot gospodarska družba z lastnimi sredstvi. Po izgradnji zavetišča je do začetka leta 2010 z zavetiščem podpisalo pogodbo vseh 27 pomurskih občin - in s podpisom teh pogodb je bil problem namestitve izgubljenih in zapuščenih živali v regiji rešen!
2. Previsoke cene za oskrbo živali: Cene v zavetišču MALA HIŠA d.o.o. so povsem primerljive s cenami v ostalih slovenskih zavetiščih. Po podatkih Skupnosti občin Slovenije (avgust 2010) je povprečna cena najema boksa v zavetišču v RS znašala 139,00 EUR neto in se gibljejo v razponu od 100,00 do 280,00 EUR. V zavetišču MALA HIŠA d.o.o. je ta cena 147,67 EUR neto. Oskrbni dan za psa v zavetišču znaša 10,57 EUR in je povsem usklajen s cenikom oskrbnega dneva za psa, ki ga prepisuje vsako leto MKGP-VURS v svojem Obveznem navodilu. Cena za oskrbni dan v zavetiščih po Sloveniji se giblje od 8,00 EUR do 12,00 EUR. Opozoriti pa moram, da so nekatera zavetišča v RS izgradile MO (Ljubljana, Maribor in Koper) in so jih dale v upravljanje društvom za zaščito živali, delujejo torej kot neprofitne organizacije, po poročilih iz medijev pa je eno takih zavetišč sedaj v velikih finančnih težavah.
3. Sporna sestava Sveta zavetišča: Svet zavetišča MALA HIŠA d.o.o. je v skladu z 10. členom Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali imenovala lokalna skupnost, kjer se zavetišče nahaja, to je Občina Moravske Toplice. Svet zavetišča obvezno sestavljajo:
- predstavnik lokalne skupnosti oziroma lokalnih skupnosti, katerih območje s svojim delovanjem pokriva zavetišče – v Svetu zavetišča je predstavnik lokalne skupnosti aktualni župan Občine Moravske Toplice;
- predstavnik Veterinarske uprave RS, ki ga določi predstojnik uprave – v Svetu zavetišča je imenovani predstavnik Veterinarske uprave RS;
- predstavnik društva za zaščito živali, ki deluje na območju, kjer je zavetišče – v Svetu zavetišča je predsednik društva za zaščito živali, ki deluje na območju, kjer je zavetišče, on je tudi predsednik Sveta zavetišča;
- predstavnik imetnika zavetišča, razen če je imetnik zavetišča društvo za zaščito živali ali lokalna skupnost, na območju katere je zavetišče – v Svetu zavetišča sem jaz, kot direktor zavetišča predstavnik imetnika zavetišča
In kaj je sedaj pri vsej zgodbi tako sporno? Zakaj je potrebno zbujati dvom v pravilnost in zakonitost delovanja zavetišča, ki po mojem globokem prepričanju zelo dobro in strokovno deluje, zavetišče ki so ga prebivalci Pomurja vzeli za svoje, zavetišče, ki ga z velikim veseljem obiskujejo učenci in dijaki na svojih naravoslovnih dnevih, zavetišče, ki mu je že dvakrat izrekla priznanje tudi Evropska skupnost, kot primeru dobre prakse.
Direktor:
Marjan Ivan KERČMAR, dr.vet.med.
|
