Dober dan, moje ime je Clelia. Leta dvatisočpetega sem imela triintrideset let, torej nisem bila najstnica, bila sem popolnoma uravnovešena, odgovorna, zanesljiva oseba. Dvajsetega septembra leta dvatisočpetega sem na eni od ljubljanskih klinik pokimala veterinarju in še zadnjič močno objela mojo psičko Kiko. Posvojenka z neznansko milim značajem, toplimi črnimi očmi med pšenično dlako, kratkimi tačkami, takimi, sicer daljšimi od jazbečarja a vseeno kratkimi. Kratkimi tačkami ...

Kika in jaz sva bili kot rit in srajca, sledila mi je povsod, razen na pločniku, ni bila nikoli na povodcu, ker sem bila jaz varno središče njenega sveta, pri meni je bila na varnem. Ure in ure sem se lahko potikala po grmovju in iskala šparglje, preklinjala čez kače in klope in tistih nekajkrat, ko sem se sploh ozrla - bila je tu. Brezpogojno tu. Kika s kratkimi tačkami.

Bolečina po njeni smrti je bila neznosna, postajala je prava fizična bolečina, ki me je stiskala v prsih in prav nič ni pomagalo, da sem si pri starših za nekaj dni "sposodila" njuno psičko Taro, drobceno najdenko. Ni pomagalo, ker Kike ni bilo več.

Sredi preteklega leta nam je državna uprava postregla s Supervizorjem, kjer si med drugim lahko enostavno ogledamo tudi vse denarne transakcije iz občin v slovenska zavetišča za živali. Takrat sem pripravila prvi članek s pregledom porabe občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2010, zdaj pa je pred vami tak pregled tudi za leto 2011.

Iz navedenih podatkov je razvidno, v korist katerega od zavetišč so občine od januarja do decembra 2011 nakazale denarna sredstva in koliko le-teh. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2011 plačala 2.892,93 € Veterini Šoštanj d.o.o., obalne občine (Koper, Piran in Izola) pa v istem letu 16.101,72 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem zbirala podatkov o direktnih plačilih veterinarskim ambulantam.

Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, sem pripravila statistični prikaz podatkov, ki so zanimivi za primerjanje zavetišč med seboj. To so samo podatki, do katerih omogoča dostop ta spletna aplikacija, dodani so še statistični podatki o številu prebivalcev in površinah, ki jih je v letu 2011 pokrivalo posamezno zavetišče za živali, ter na koncu še izračuni, koliko so mestne občine v lanskem letu namenile zavetiščem po prebivalcu. Za Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana ne navajam podatkov zato, ker spada pod Zoo Ljubljana. Letno poročilo o delovanju Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana za leto 2011 bo verjetno mogoče v prihodjih mesecih prebrati na njihovi spletni strani.

V tem prikazu so zajeta zavetišča:
- Zavetišče Maribor - Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor
- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Polona Samec s.p.
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.

Zavetišča so razporejena:
- najprej dve zavetišči, ki sta v upravljanju dveh društev,
- potem pa po abecednem vrstnem redu preostalih 7 zavetišč, ki so gospodarske družbe.

Področja, ki jih pokrivajo posamezna zavetišča:

V Zavetišču Horjul je nastanjenih 5 psic iz odvzema v Litiji, za katere je predvideno, da se jih bo dalo uspešno izšolati in oddati pod posebnimi pogoji. VURS je odgovornost za oddajo naložil zavetišču.

Del odločbe: Glede na navedena dejstva in okoliščine ter okolja, iz katerega so bili psi odvzeti, je upravni organ presodil, da zgoraj navedeni psi ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in drugih živali, jih je pa zaradi predispozicije pasme možno oddati le imetnikom, ki se tega zavedajo, kar morajo z vso odgovornostjo presoditi predstavniki zavetišč pred oddajo."
Odločba je dostopna na državnem portalu e-uprava.


Diva (več o Divi na mojpesForumu)

Darja Gostinčar, računovodja Obalnega društva proti mučenju živali
Andreja Bogataj Krivec, predsednica Obalnega društva proti mučenju živali.

Oglašava se prvič in hkrati tudi zadnjič.

Primerjati različne poslovne subjekte (društva, d.o.o, samostojni podjetniki,,....) med seboj po prikazanih skupnih letnih prihodkih, stroških ali dobičkih vsekakor za laika lahko predstavlja veliko težavo in predvsem izkrivljanje objavljenih podatkov. Lahko bi sedaj tu manipulirala s podatki o plačah, izdatkih za storitve, številom zaposlenih, o višini njihovih plač, pa tudi o tem kako lahko en zaposlen oddela 12-urni delavnik , 7 dni v tednu,.... V vseh teh objavljenih bilancah (govorim o d.o.o., s.p-jih) so vsi lastniki nekih nepremičnin, imajo finančne dolgoročne (kredite) kot tudi kratkoročne (obresti) obveznosti, lahko poleg tega opravljajo še vrsto drugih dejavnosti in iz tega tudi opravičujejo velike dobičke. Kakorkoli, mislim, da je tukaj , na tem mestu debata o teh številkah nesmiselna, ker je marsikdo ne bi razumel.

Številke so vedno poligon za manipuliranje v vseh smereh. Tukaj ne bomo izvajali nobenih manipulacij, temveč vam bom postregla z uradnimi številkami, na vas pa je, da ugotovite, kaj pomenijo v celotni sliki slovenske problematike zavetišč za živali.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila Supervizor, spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij, v kateri so navedeni tudi vsi finančni transferji s strani občin in drugih javnih inštitucij v slovenska zavetišča. Iz teh podatkov je popolnoma jasno, kakšni so bili zavetiški stroški za leto 2010 katere od občin in v korist katerega od zavetišč so bili izplačani. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2010 plačala 3.913,49 € Veterini Šoštanj d.o.o., Mestna občina Koper pa v istem letu 11.352,52 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.

Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, bom poskusila narediti čim boljši statistični prikaz podatkov, ki so zanimivi za primerjanje zavetišč med seboj. Ukvarjala se bom s podatki, do katerih omogoča dostop ta spletna aplikacija, dodala bom še statistične podatke o številu prebivalcev in površinah, ki jih je v letu 2010 pokrivalo posamezno zavetišče za živali. Za Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana ne navajam podatkov zato, ker spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo o delovanju Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana lahko preberete tukaj.

V tem prikazu so zajeta zavetišča:
- Zavetišče Maribor - Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor
- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Polona Samec s.p.
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.

Zavetišča so razporejena:
- najprej dve zavetišči, ki sta v upravljanju dveh društev,
- potem pa po abecednem vrstnem redu preostalih 7 zavetišč, ki so gospodarske družbe.

Področja, ki jih pokrivajo posamezna zavetišča:

Prejeli smo materiale s tiskovne konference, na kateri je direktor mestne uprave Murska Sobota Bojan Petrijan predstavil problematiko na področju zapuščenih živali, kmalu za tem pa še odziv Marjana Ivana Kerčmarja, dr.vet.med, direktorja zavetišča Mala hiša d.o.o. Oboje je v celoti objavljeno v nadaljevanju.

Osebno se že nekaj let sprašujem, kako da na polno ne poči med občinsko-zavetiškimi odnosi, glede na to, da se kljub že 8-letni obvezi mikročipiranja vseh psov, kotenih po 1. 1. 2003, pojavlja v zavetiščih (vedno več?) neoznačenih psov. Prav tako so občine po zakonu dolžne finančno poskrbeti za zapuščene in prostoživeče mačke, kar povzroča še več težav v občinskih proračunih in tudi po terenu, saj konkretne in nesporne razmejitve med tem, katera je lastniška, torej izgubljena ali zapuščena mačka in katera je prostoživeča, sploh ni.

Vse te neoznačene živali so po zakonodaji 30 dni finančno breme lokalnih skupnosti in ne zavetišč za zapuščene živali. Breme slednjih postanejo 31. dan od sprejema.

Lokalne skupnosti in zavetišče ne prevzemajo stroškov veterinarske oskrbe za lastniške živali. Za lastniško žival mora poskrbeti lastnik. V primeru, da najdete mačko ali psa, ne prijavite najdbe v zakonsko določenem roku zavetišču in se odločite, da bo žival ostala pri vas, morate stroške sterilizacije, kastracije, cepljenja, pregledov, odprave parazitov in ostalih morebitnih stroškov oskrbe prevzeti sami. Ob podpisu izjave, da najdena žival ni vaša, prevzame skrb zanjo zavetišče, ki jo po svoji presoji odda novemu odgovornemu skrbniku. Prosimo, da v zavetišče ne oddajate svojih poškodovanih/bolnih živali z namenom, da jih po končani oskrbi na stroške lokalne skupnosti in/ali zavetišča dobite nazaj, ker se to zagotovo ne bo zgodilo.

Ob tej priložnosti še enkrat opozarjam, da zavetišče deluje v skladu z zakonom in pravilnikom ter da bomo ob podpori stroke vse mačke, za katere je okolje primerno za vrnitev, po opravljenem posegu sterilizacije/kastracije vrnili na mesto najdbe in jih ne sprejemali v zavetišče z namenom oddaje novim skrbnikom.

Polona Samec
vodja Zavetišča Horjul
www.zavetisce-horjul.net

V Sloveniji je trenutno registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali.
- dve zavetišči za živali, ki ju upravljata dve lokalni društvi za zaščito živali: Zavetišče DVPMŽ Maribor in Obalno zavetišče za zapuščene živali;
- eno zavetišče, ki je organizirano kot del javnega zavoda, ki ga je ustanovila mestna občina: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana;
- sedem zavetišč v lasti in upravljanju zasebnikov: Zonzani (s.p.), Perun (s.p.), Oskar Vitovlje (zavod), Turk (k.d.), Horjul (s.p.), Meli (d.o.o.), Mala hiša (d.o.o.).
Vir vurs.gov.si

Za vsa slovenska zavetišča velja ista živalovarstvena zakonodaja, nadzor pa izvajajo iste inšpekcijske službe, ki spadajo pod Veterinarsko upravo Republike Slovenije.


"Vrhnji" ali "glavni" dokument je
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3, Uradni list RS, št. 38/2013, z dne 3. 5. 2013),
podzakonska akta pa sta:
- Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009) in
- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000) in Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 78/2004 z dne 16. 7. 2004).
Ostale predpise, povezane z zaščito živali, najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS.

Ljubljana, 16. avgust 2010 - Zavetišče za zapuščene živali Gmajnice, ki ga je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana, že vrsto let opozarja na problematiko zapuščenih živali. Žival ni igrača in se je ne sme zavreči, ko nam postane dolgčas. Število zapuščenih živali vsak dan narašča, zato se Zavetišče Gmajnice vneto zavzema, da bi javnost osvestilo o tem problemu in ljudi vzpodbudilo k prostovoljstvu ter odgovornemu ravnanju. Pri tem jim je pred kratkim pomagala tudi Gorenjska banka, ki je donirala sredstva, s katerimi bo lahko zaživel nov program sprehajanja.

... ali zakaj se že od leta 2003 ne premaknemo nikamor?


Vsi psi, koteni po 1. 1. 2003 in starejši od treh mesecev morajo biti po zakonu označeni z mikročipom. Označitev z mikročipom je obvezna ob prvem cepljenju psa proti steklini, le-to pa mora biti opravljeno, ko je pes star 3 mesece.

Psi, ki so bili koteni pred 1. 1. 2003, morajo imeti identifikacijske značke, ki so jih pred uvedbo mikročipov vsako leto ob cepljenju proti steklini delili veterinarji. Če smo značko izgubili, mora biti po zakonu tudi starejši pes mikročipiran. V kolikor značko imamo, ne velja, da jo imamo v predalu, temveč jo mora imeti pes ves čas pripeto na ovratnici. Na znački je številka in ko se nam pes izgubi, lahko pooblaščene osebe (veterinar, zavetišče) v Centralnem registru psov (CRP) najdejo podatke o lastniku in le-tega o najdbi obvestijo.

Na mikročipu je unikatna številka, ki jo prebere čitalec. Tega premorejo veterinarski inšpektorji, veterinarske ambulante in zavetišča. V CRP lahko pooblaščene osebe na podlagi številke, ki jo "prebere" čitalec, dostopajo do podatkov:
- o psu:
• ime,
• pasma,
• spol,
• št. potnega lista,
• barva dlake,
• velikost,
• rojstni datum,
- o lastniku:
• ime in priimek,
• naslov,
• emšo,
• telefonska številka (dve),
• email naslov,
- status: nevaren, izgubljen
- opombe