Zavetišča za živali : Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2013 – 2. del
Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2013 - 2. del
Četrti pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali sem objavila v začetku avgusta 2014, kmalu za tem pa pridobila še Poročilo o delovanju zavetišča za živali Maribor za leto 2013, ki ga je pripravilo podjetje Snaga d.o.o. S podatki iz navedenega poročila lahko dopolnim sliko področij, ki jih posamezna zavetišča pokrivajo, prav tako pa se da potegniti iz njega nekaj drugih podatkov, predvsem za Mestno občino Maribor. Enako navajam podatke tudi za Zavetišče Ljubljana, ki sem jih pridobila v Letnem poročilu o delovanju zavetišča za zapuščene živali Ljubljana za leto 2013.
Torej, finančni podatki za vsa ostala zavetišča so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij, za zavetišči v Ljubljani in Mariboru pa povzeti po letnih poročilih za leto 2013.
Predhodni pregledi porabe občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v preteklih letih so na povezavah:
- leto 2013 - 1. del
- leto 2012
- leto 2011
- leto 2010
Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2013 (zemljevid je dopolnjen samo s podatki za Zavetišče Maribor in Zavetišče Ljubljana):
Na podlagi podatkov o finančnih transakcijah v letu 2013 iz občin v zavetišča za živali in podatkov iz letnih poročil za zavetišči v Ljubljani in Mariboru je nastal zgornji prikaz področij, kjer so delovala posamezna zavetišča v letu 2013, obenem pa prikazuje tudi od občin prejeta sredstva in število prebivalcev.
V spodnji tabeli dodajam še površino v km2 in povprečno višino stroškov na prebivalca za vsako zavetišče posebej.
| nakazila 2013 v € | št. preb. v 2013 | površina km2 | stroški na preb. | |
| Zavetišče Ljubljana | 398.854,00 | 294.613 | 366 | 1,35 |
| Zavetišče Maribor | 99.724,00 | 295.994 | 1.987 | 0,34 |
| Obalno zavetišče | 106.916,90 | 87.156 | 385 | 1,23 |
| Zavetišče Horjul | 101.577,38 | 164.325 | 2.023 | 0,62 |
| Zavetišče Mala hiša | 118.614,12 | 130.548 | 1.481 | 0,91 |
| Zavetišče Meli | 157.693,96 | 166.123 | 2.606 | 0,95 |
| Zavetišče Perun | 56.462,69 | 174.371 | 2.233 | 0,32 |
| Zavetišče Turk | 60.151,91 | 90.697 | 1.248 | 0,66 |
| Zavetišče Vitovlje | 199.495,18 | 132.095 | 2.232 | 1,51 |
| Zavetišče Zonzani | 133.212,43 | 321.006 | 2.683 | 0,41 |
| Zavetišče Sevnica | 19.269,15 | 21.856 | 324 | 0,88 |
| Zavetišče Postojna | 22.552,22 | 19.620 | 437 | 1,15 |
| Zavetišče Mačji dol (mačke) | 31.722,35 | 36.997 | 463 | * |
| Zavetišče Brežice | 46.391,79 | 52.751 | 613 | 0,88 |
Ni potrebno biti strokovnjak, da ugotovimo velike razlike v stroških posameznih zavetišč. Navzgor izstopajo Zavetišče Vitovlje, Obalno zavetišče, Zavetišče Postojna in Zavetišče Ljubljana, navzdol pa Zavetišče Maribor, Zavetišče Perun in Zavetišče Zonzani.
Mestne občine (razen Ptuja), njihovo število prebivalcev in nakazila posameznim zavetiščem v letih 2011-2013:
| Mestna občina | 2011/€ | 2012/€ | 2013/€ | št. preb. v 2013 | površina km2 |
| Ljubljana | 403.613,00 | 374.476,00 | 385.427,00 | 282.994 | 275 |
| Maribor | 26.749,00 | 27.563,00 | 111.374 | 148 | |
| Kranj | 15.867,84 | 19.183,34 | 15.014,16 | 55.527 | 151 |
| Koper | 63.009,11 | 73.591,29 | 64.296,18 | 53.322 | 311 |
| Celje | 23.865,30 | 33.462,25 | 33.843,52 | 48.675 | 95 |
| Novo mesto | 27.152,66 | 55.238,15 | 24.854,87 | 36.285 | 236 |
| Velenje | 12.395,82 | 8.492,94 | 5.930,86 | 32.912 | 84 |
| Nova Gorica | 30.646,15 | 47.687,17 | 54.803,84 | 31.938 | 280 |
| Murska Sobota | 14.795,38 | 2.488,72 | 4.881,70 | 19.188 | 64 |
| Slovenj Gradec | 5.050,69 | 7.473,55 | 3.560,74 | 16.870 | 174 |
** Zavetišče Maribor deluje z izgubo. Razloge opisujejo v Poročilu o delovanju zavetišča za živali Maribor za leto 2013.
Trenutno so na voljo sledeča poročila o delovanju zavetišč za živali:
- Zavetišče Ljubljana
* 2013
* 2012
* 2011
* 2010
- Zavetišče Maribor
* 2013
* 15.02.2012 - 30.03.2012
- Zavetišče Horjul
* 2013
* 2012
- Obalno zavetišče
* 2013
* 2012
* 2011
* 2010
Ker več poročil ni javno dostopnih, poročila Obalnega zavetišča pa so brez podatkov o delovanju zavetišča in kot taka posmeh občanom obalnih občin in javnosti, bom izpostavila samo številčne podatke o živalih za tri zavetišča:
PSI:
- V začetku leta 2013 je bilo v Zavetišču Ljubljana 44 psov, ob koncu istega leta pa 45 psov. Med letom so sprejeli 346 psov, od tega so bili trije odvzeti lastnikom, 9 so jih lastniki predali v zavetišče. Od vseh jih je bilo 225 vrnjenih lastnikom, 92 oddanih novim lastnikom, 7 predanih v druga zavetišča, 21 pa jih v zavetišču vodijo kot izgube, od tega 2 zaradi pogina, 19 so jih evtanazirali iz veterinarskih razlogov, enega pa zaradi agresije.
- V začetku leta 2013 je bilo v Zavetišču Maribor 43 psov, med letom pa so jih sprejeli 381, od tega 340 zapuščenih, 13 lastniških, 3 vrnjeni posvojeni psi, 6 v zavetišču skotenih psov, 19 s strani veterinarske inšpekcije in policije odvzetih psov. Starim lastnikom je bilo vrnjenih 178 psov, novim lastnikom 164 psov, 4 psi so poginili, 17 pa so jih evtanazirali. Na koncu leta je bilo v zavetišču 61 psov.
V poročilu navajajo, da humano uspavajo zgolj tiste živali, ki so hudo bolne in zaradi tega trpijo velike bolečine, hudo poškodovane oziroma neozdravljivo bolne živali.
- V Zavetišču Horjul so v letu 2013 sprejeli 133 psov, od tega so jih 65 oddali v nov dom, 47 vrnili lastnikom, 10 evtanazirali iz veterinarskih razlogov, 11 pa jih je bilo konec leta še vedno v zavetišču.
MAČKE:
- V začetku leta 2013 je bilo v Zavetišču Ljubljana 93 mačk, ob koncu istega leta pa 84 mačk. Med letom so sprejeli 1.762 mačk, od tega so bile 803 mačke vrnjene v okolje, 43 pa vrnjenih lastnikom. 474 jih je bilo oddanih novim lastnikom, ena pa predana v drugo zavetišče. Poginilo je 75 mačk, iz veterinarskih razlogov pa so evtanazirali 360 mačk.
- V začetku leta 2013 je bilo v Zavetišču Maribor 64 mačk, med letom pa so jih sprejeli 888, od tega 326 zapuščenih, 4 lastniške, 6 vrnjenih posvojenih mačk, 8 v zavetišču skotenih mačk in 543 prostoživečih mačk. Starim lastnikom je bilo vrnjenih 11 mačk, novim lastnikom oddanih 273 mačk, 437 mačk je bilo vrnjenih v okolje, 4 mačke so pobegnile, 42 jih je poginilo, 125 pa so jih evtanazirali. Na koncu leta je bilo v zavetišču 60 mačk.
- V Zavetišču Horjul so v letu 2013 oskrbeli 437 mačk, od tega so jih 6 vrnili starim, 88 pa oddali novim lastnikom, 275 so jih vrnili v okolje, 1 je poginila, 57 pa so jih evtanazirali iz veterinarskih razlogov. Konec leta je bilo v zavetišču še vedno 10 mačk, sprejetih v letu 2013.
Je kaj narobe z obalnimi občinarji in občani?
Poročila Obalnega zavetišča so pridobljena pri obalnih občinah na podlagi Zakona o informacijah javnega značaja. Ker sem se v zadnjem letu intenzivno ukvarjala z delovanjem tega zavetišča (primer 'Šiva' - klik), je prav, da vas seznanim z vprašanji, ki se pri pregledu dokumentacije in spremljanju dela zavetišča ves čas pojavljajo.
Zakaj so poročila Obalnega zavetišča tako pomanjkljiva, zavetišče pa si dovoli tudi sofisticirano ignoriranje inšpekcijskih služb, ne sledi zakonodaji in se ne odziva na klice in sporočila uradnih služb, pa menda tudi ne na pozive občanov? So s tem občani obalnih občin, ki zelo visoke stroške za mačka v žaklju brez ustreznih podatkov že več let plačujejo, sploh seznanjeni?
Poleti 2010 so občine Koper, Piran in Izola ter Obalno društvo proti mučenju živali (v nadaljevanju ODPMŽ) podpisali Pogodbo o izvajanju javne službe in upravljanju zavetišča za zapuščene živali (v nadaljevanju Pogodba), občine kot lastnice zavetišča, ODPMŽ pa kot izvajalec javne službe. Celotna Pogodba s številnimi aneksi je dostopna pri vseh navedenih pogodbenih partnerjih.
Na občino Piran sem poslala vprašanje, kako v občini ugotavljajo skladnost delovanja izvajalca javne službe upravljanja zavetišča za zapuščene živali in navedene Pogodbe med izvajalcem javne službe in obalnimi občinami, ter kako zagotavljajo zakonitost in transparentnost porabe sredstev za zapuščene živali v njihovi občini. Odgovor citiram:
"Občina ugotavlja skladnost delovanja izvajalca javne službe s pogodbo o izvajanju javne službe in upravljanju zavetišča tako, da mesečna plačila za stroške delovanja zavetišča, izplačuje na podlagi mesečnih poročil o stanju živali v zavetišču ter na podlagi prejetih zahtevkov (s priloženimi računi, ki izkazujejo nastale stroške)."
Dodani sta bili dve poročili o stanju psov na dan 1. 6. 2013 in na dan 1. 7. 2013 in en zahtevek ODPMŽ za mesec junij 2013 s priloženima računoma Veterinarske ambulante d.o.o. Koper. Navedenih dokumentov ne bom objavljala, saj so za vtis o načinu poročanja dovolj Poročila o stanju psov v zavetišču od 1. 1. 2013 do 1. 4. 2013 in Zahtevki za izplačilo stroškov za delovanje zavetišča od januarja do marca 2013. Trdim, da je iz priloženih dokumentov popolnoma nemogoče nadzirati porabo sredstev. Nemogoče je vedeti že to, koliko dni je bila neka žival v zavetišču (manj ali več kot 30), kakšne oskrbe (tudi veterinarske) je bila katera žival deležna in kolikšna je bila zanjo poraba sredstev. So bile vse živali, za katere so oskrbo v zadnjih letih plačevali občani obalnih občin, res najdene na obalnem območju? So med njimi tudi lastniške živali? Koliko jih je poginilo, koliko jih je bilo evtanaziranih in zakaj (da izvajajo evtanazije, je jasno iz dokumentacije), ... Vprašanja ostajajo brez odgovorov. Nanje tudi na obalnih občinah ne znajo odgovoriti.
Pogodba vsebuje tudi:
Posnetek iz Pogodbe o izvajanju javne službe in upravljanju zavetišča za zapuščene živali
Kako na obalnih občinah vedo, kdaj in koliko psov je po 30. dneh predanih v nadaljno oskrbo in stroške ODPMŽ? Brez pardona financirajo 4 plače, čeprav je morda samo 10 psov v zavetišču manj kot 30 dni. In brez pardona dovolijo, da se že leta v poročilih pojavljajo isti psi, ne pa vsak mesec samo tisti, ki so v resnici in v skladu s pogodbo edini upravičeni do kritja stroškov s strani občin, tako, kot je v vseh drugih slovenskih zavetiščih za živali.
Četudi bi imeli pred seboj poročila za vse mesece v letu 2013, bi težko sestavili uporabno statistiko o živalih v Obalnem zavetišču, kaj šele preverili, ali se dejansko stanje sklada z določili iz navedene Pogodbe. Iz tistega, kar je na voljo, je razvidno predvsem NEtransparentno poročanje in neverjetno visoko število sprejetih in oddanih živali v Obalnem zavetišču, saj je približno enako kot v Zavetišču Ljubljana, ki skrbi za živali na področju, kjer po statističnih podatkih živi 294.613 ljudi in ne samo 87.156 prebivalcev, kot jih živi v vseh treh obalnih občinah, ki jih pokriva Obalno zavetišče. Podobno je tudi v primerjavi z območjem, ki spada pod Zavetišče Maribor, kjer živi 295.994 ljudi. Pred leti je vodstvo Obalnega zavetišča že protestiralo zaradi moje primerjave z ostalimi občinami, kar najdete skupaj z mojim odgovorom tukaj. Da so tudi taki podatki lahko za občinarje uporabni, kažejo izjave župana Komna.
Morda je na Obali zaradi turistov kakšen zapuščen pes več kot v Ljubljani, da bi jih bilo kar trikrat več, je pa naravnost neverjetno.
Med izrednim inšpekcijskim nadzorom v letu 2012 je vodstvo Obalnega zavetišča inšpektorjem za leto 2011 navedlo, da so sprejeli v zavetišče 401 psa, novim lastnikom so jih oddali 323, starim lastnikom vrnili 78, eden je bil evtanaziran, 6 pa je bilo poginov zaradi parvoviroze. V Zavetišču Ljubljana so, kot navajajo v svojem Poročilu o delu zavetišča za živali Ljubljana za leto 2011, v istem letu sprejeli 466 psov (od tega 27 iz občine Brezovica), jih 258 vrnili starim in 185 oddali novim lastnikom, 7 so jih predali drugim zavetiščem, 2 sta poginila, 7 so jih evtanazirali iz veterinarskih razlogov, dva pa zaradi agresije.
V poročilih Obalnega zavetišča ni nikjer navedenih lastniških živali, torej živali, ki so bile lastnikom odvzete z odločbo veterinarske inšpekcije, ali pa so jih v zavetišče oddali lastniki. Na njihovi spletni strani in pri predstavitvah njihovih varovancev drugje pa je jasno, da v zavetišču vedo, od kod nekateri psi prihajajo, oz. je ponekod celo navedeno, da je žival lastniška (primeri: Ari, Kai, Roni, Miki, brat od Kaia - Dai - od osmih pregledanih objav kar 5 lastniških psov?). Taka žival ne bi smela biti na seznamu živali, za katere plača oskrbo katerakoli občina v Sloveniji, brez da bi bili občinski veljaki in občani s tem seznanjeni. Če to obalne občine zavestno dovoljujejo in stroške za lastniške živali krijejo, postavlja to dejstvo Obalno zavetišče v izjemno privilegiran položaj v primerjavi z drugimi slovenskimi zavetišči, ki nimajo nikakršne legalne možnosti zaračunati občinam oskrbo za žival, ki ima znanega lastnika ali biva v zavetišču več kot 30 dni. Ali so prebivalci obalnih občin seznanjeni z možnostjo, da oddajo psa, za katerega ne morejo več skrbeti, v Obalno zavetišče in bodo občine sofinancirale njegovo oskrbo?
Prav tako v nobenem od poročil za Obalno zavetišče ni na voljo podatka o zbranih sredstvih s prispevki posvojiteljev ob posvojitvi živali. Pred kratkim je bila v medijih objavljena izjava predstavnika Obalnega zavetišča, da je prispevek posvojitelja ob posvojitvi psa pri njih 50 €. Ob predpostavki, da je bilo tako tudi v letu 2013 in da je prispevek za posvojitev mačka za polovico manjši, lahko izračunamo, da so z oddajo 74 psov v prvih treh mesecih leta 2013 pridobili 3.700 €, z oddajo 47 mačk pa 1.175 €. Cenika storitev pa ni.
Predlagam, da gredo obalni občinarji na učne ure v občino Ivančna gorica. Konec leta 2012 so namreč nadzorniki navedene občine opravili nadzor nad delovanjem zavetišča Meli, v katerem so preverjali namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna za leti 2009 in 2010. Njihovo poročilo najdete tukaj.
Se nihče od občinskih veljakov in občanov ne vpraša, od kod v Obalnem zavetišču skoraj enako število psov kot v Zavetišču Ljubljana ali v Zavetišču Maribor? Je res na področju obalnih občin toliko več zapuščenih psov, ali gre za kakšen drugačen dotok živali v to zavetišče? če so res vsi ti psi najdeni kot zapuščeni (neoznačeni) na območju obalnih občin, se postavlja vprašanje, kaj je s preventivo in osveščanjem obalnega prebivalstva!
Prostovoljci?
Definicija:
"Termin »prostovoljsko delo« je v literaturi različno definiran. Zakon o prostovoljstvu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (2011), v 2. členu definira prostovoljstvo kot »družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Poleg tega pa krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe«.
V 5. členu pa definira prostovoljsko delo kot "delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist."
Iz Wikipedije, proste enciklopedije, 2014. Prostovoljno delo. Pridobljeno 8. 9. 2014, s http://sl.wikipedia.org/wiki/Prostovoljno_delo
V 1. točki 2. člena Zakona o prostovoljstvu (ZProst) piše, da je prostovoljstvo družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov. Brezplačna.
Še malo Zakona o prostovoljstvu (ZProst):
14. člen
(načelo nezdružljivosti in brezplačnosti prostovoljstva)
Prostovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Tole so junija 2014 na svoji Facebook strani 'povedali' predstavniki Obalnega zavetišča:
"Obalno Zavetišče
Rada bi vas vprašala, ali se kdo od vas, ki nas tako kritizirate, kdaj vprašate, kakšno je naše življenje! Vsaka od nas ima doma večje število živali, bodisi, da so to muce ali psi, ki so potrebni malo večje nege. Naši domovi so prepolni bolnih živali, mačjih dudarjev, ki jih moramo hraniti na dve do tri ure ponoči in podnevi.
Žal nas je v društvu peščica prostovoljcev, ki smo dan in noč na terenu, rešujemo tekoče probleme, v tem trenutku poleg zavetišča, skrbimo za 20 mačjih dudarjev, po domovih imamo veliko bolnih živali in enostavno vsega ne zmoremo. Imamo dve telefonski številki in če nas na eni niste dobili (zagotovo obstaja tehten razlog, zakaj nismo bili dosegljivi), bi nas na drugi. Ali pa pač kasneje poklicali še enkrat. Ste se namesto tega pač raje odločili pljuniti po nas kar na Facebooku. Kakšna je korist od tega, očitno veste samo vi.
Lep pozdrav!
June 19 at 1:51pm"
Facebook, 2014. Obalno Zavetišče. Pridobljeno 8. 9. 2014, s https://www.facebook.com/lara.filipic.9/activity/767720599945934
posnetek na KLIK
Ne glede na to, kdo je izjavo podal in v imenu Obalnega zavetišča objavil, gre za zavajanje, saj v javnosti ustvarja vtis, da tako velik obseg dela, kot navajajo, opravijo kot prostovoljci, torej brezplačno. Poleg nerazumevanja svojega dela in zakonskih obveznosti imajo v Obalnem zavetišču tudi težave z razumevanjem komu in čemu so namenjeni in kdo jih plačuje. Da se ne odzivajo nikomur, pričajo poleg inšpekcijskih služb in občanov tudi sami predstavniki zavetišča. Celo večkrat, saj je enaka izjava tudi pri protestu neke druge osebe.
Prostovoljstvo v Obalnem zavetišču ...
Iz Pogodbe:
Posnetek iz Pogodbe o izvajanju javne službe in upravljanju zavetišča za zapuščene živali
Iz navedenega in iz letnih poročil je razvidno, da v Obalnem zavetišču v resnici ne dela četica prostovoljcev, temveč da so tam zaposlene 4 osebe, in le-te redno prejemajo plačo, ki jo po navedeni pogodbi skupaj financirajo obalne občine in ODPMŽ. 14. člen Zakona o prostovoljstvu je jasen - v organizaciji, kjer imaš pogodbo o zaposlitvi, teh del in nalog ne moreš opravljati kot prostovoljec. Povsem razumljivo, saj ne moreš delati kot prostovoljec nekaj, za kar ti vsak mesec nakažejo plačo.
Poglejmo, kolikšen strošek za obalne občine in kolikšen za ODPMŽ so bile te 4 osebe v preteklih letih:
Bruto osebni dohodki in stroški iz dela za 4 zaposlene:
| leto | prispevek obalnih občin | prispevek ODPMŽ | skupaj |
| 2010 | 76.984 € | 3.324 € | 80.308 € |
| 2011 | 79.932 € | 6.903 € | 86.835 € |
| 2012 | 78.090 € | 5.179 € | 83.269 € |
| 2013 | 72.145 € | 9.966 € | 82.111 € |
To so zneski za bruto plače ljudi, ki vam razlagajo, da so prostovoljci. Navedeni zneski so bili zaposlenim izplačani kot plačilo za njihovo redno delo v Obalnem zavetišču. Stroške za oskrbo živali obalne občine plačujejo ODPMŽ posebej na podlagi mesečnih zahtevkov. Poleg tega ODPMŽ še dodatno zbira sredstva, hrano in material za oskrbo živali, o čemer poročajo tudi v skopih letnih poročilih.
Še enkrat: V Obalnem zavetišču delajo štiri zaposlene osebe, ki dobijo za svoje delo redno plačilo iz javnih sredstev, zato brez zadržkov od njih pričakujte, da dvignejo telefon in opravijo tisto, kar jim nalaga zavetiška zakonodaja in za kar jih obalni davkoplačevalci plačujejo.
Če pa ste brezposelni ljubitelj živali z Obale in bi želeli delati v Obalnem zavetišču ter biti za to redno plačani, jim lahko predlagate, da namesto nezadovoljneža, ki je spisal tako izjavo v imenu Obalnega zavetišča, to delo naprej vi opravljate z veseljem in v pozitivnem duhu. Tako bodo sedanji zaposleni imeli možnost pomagati s prostovoljnim delom toliko, kot bodo zmogli, in tam, kjer jih ne bo nihče gnjavil, živalim pa bo prihranjen vpliv negativne energije in preobremenjenosti, ki ju nanje prenašajo sedaj.
Jana Pahovnik
18. 9. 2014
Viri podatkov:
- http://supervizor.kpk-rs.si/, Supervizor, spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij
- http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp, število prebivalcev: Podatkovni portal SI-STAT; Prebivalstvo po starosti in občine, Slovenija, polletno (I. polletje 2013)
- http://www.stat.si/obcineVStevilkah/SpisekObcin.aspx?leto=2011, površina občin
Povezani dokumenti, članki in mnenja:
<< nazaj |
Jana. Vse pravice pridržane.