Ob 5. decembru, svetovnem dnevu prostovoljstva, in v duhu iztekajočega se evropskega leta prostovoljstva želimo z vami deliti nekaj misli o prostovoljskem udejstvovanju na področju zaščite živali.

DZZŽ LJ sem se kot podporna članica pridružila zatem, ko sem si z brskanjem po društveni spletni strani in obisku prvega DOBRodelnega ŽURa za Horjulčke uspela ustvariti vtis o tem, v kolikšnem obsegu in na kakšen način poteka prostovoljska iniciativa za dobrobit živali v okviru društva. Takrat sem imela občutek, da o zaščiti živali vem že kar nekaj. Kmalu mi je postalo jasno, da bom morala, če želim res narediti nekaj dobrega in koristnega za živali, pošteno zavihati rokave. Prostovoljstvo je namreč proces učenja - in prostovoljno delo za dobrobit živali ni tu nobena izjema.


Vsako leto dvakrat še posebej napnemo moči ob akcijah zbiranja papirja Pomagajmo naravi in osrečimo živali! (foto: arhiv DZZŽ LJ)

Rešimo nebogljene živalice!

Ker si same ne morejo pomagati. Ker trpijo. Ker so nedolžne. Ker je to plemenito. Na tak način po navadi razmišljamo, ko nas vleče v živalovarstvene vode. Naš namen je dober, žene nas želja pomagati, a vseeno se pogosto zgodi, da se nam nekje na tej poti zalomi. Zakaj?

Zgrešene predstave o tem, kaj pomeni zaščita živali

Kljub številnim romantičnim predstavam, ki se jih radi oklepamo, ko pomislimo na skrb za živali, se moramo zavedati, da je zaščita živali področje, ki ga ureja temu namenjena zakonodaja (ne spreglej: Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti hišnih živali). Prej kot plemenitost je torej zaščita živali naša zakonska dolžnost. Zakonodaja nam narekuje, katere minimalne pogoje moramo upoštevati, ko skrbimo za žival, in kaj moramo storiti, če vemo za zanemarjanje ali mučenje živali. Zaščita živali NI nepremišljeno reševanje živali s cest brez sodelovanja z zavetišči, nameščanje živali prek svojih zmožnosti ali blatenje pristojnih institucij namesto čim bolj konstruktivnega reševanja problemov. Zaščita živali JE predvsem (samo)informiranje in (samo)izobraževanje ter trezno ukrepanje, ki upošteva zakonski okvir.

Ne zase - zanje!

Če vas na prvi pogled zbirokratizirana prva točka ni odvrnila od prostovoljskega angažmaja za dobrobit živali, je pred vami druga preizkušnja. Poskusite čim bolj iskreno odgovoriti na vprašanje, kakšen je vaš cilj in katere so vaše prioritete. Prostovoljstvo - na področju zaščite živali in drugod - je namreč postalo prestiž. Prostovoljci pridobivajo na ugledu in pozitivni (samo)podobi ter si na ta način odpirajo nova vrata. S tem ni nič narobe - dokler nismo prostovoljci zgolj in samo zaradi statusa samega. Preden si na pleča nakopljete zahteven projekt, o katerem niste prepričani, ali ga boste zares zmogli, se torej iskreno vprašajte, ali je pri vas na prvem mestu še vedno zaščita živali - ali je prvotno motivacijo morda zasenčilo kaj drugega. Prostovoljstvo na področju zaščite živali primarno pomeni odgovornost, ne samopromocije.

Ni vse za vsakogar

Za dobrobit živali in zase boste naredili nekaj dobrega le, če boste povsem iskreni predvsem do sebe. Če ste še vedno trdno prepričani, da se v prostovoljske vode podajate zanje, se pozanimajte, kako lahko pomagate. Z nabiranjem donatorjev? Z nudenjem prevoza? Z informiranjem mimoidočih na društveni stojnici? S fotografiranjem, z ročnimi deli, organizacijo dobrodelnih dogodkov? Vsako društvo na področju zaščite živali ima svoje poslanstvo, aktivnosti, dinamiko in pravila. Preden se pridružite kateremu izmed njih in se vržete v delo, se dodobra seznanite z njihovim delovanjem in presodite, kje boste lahko v največji meri izkoristili svoj potencial v korist živali.

Ne obupajte ...

..., če niste vešči spletne komunikacije ali če ne poznate prostega časa. Če je vaš cilj jasen, lahko veliko storite že s podpornim članstvom in širjenjem koristnih informacij med svojimi bližnjimi. Zapomnite si: manj je več. Z majhnimi koraki, na videz nepomembnimi spremembami v vsakdanu lahko sprožite velikanske premike na bolje. Ne pozabite: navsezadnje se vse začne in konča pri vaših ciljih in prioritetah.

Zakaj tak naslov?

Pod okriljem društev za zaščito živali poteka na tem področju organizirano prostovoljstvo, kar pomeni, da najaktivnejši in najbolj izkušeni prostovoljci skrbijo za organiziran prenos znanj na novopečene prostovoljce. V društvih je v najboljših primerih zelo aktivnih največ deset prostovoljcev, število novih članov pa se povečuje iz meseca v mesec. Iz tega izhaja, da najbolj aktivni večino svojega (prostega) časa in energije usmerjajo prav v delo z ljudmi - z novimi prostovoljci, ki imajo različno predznanje, pričakovanja in cilje. Če ste se odločili za prostovoljstvo, vedite, da nekdo, ki je ravno tako prostovoljec, namenja svoj prosti čas pravzaprav vam. Najmanj, kar lahko za to storite, je, da k prostovoljstvu pristopate odgovorno, iskreno in čim bolj samoiniciativno, pri čemer se zavedajte, da z vsakim svojim dejanjem vplivate na ime društva v javnosti.

Preberite tudi: Kako poteka prostovoljsko delo v DZZŽ LJ?

Nuša Miklavec
Društvo za zaščito živali Ljubljana
www.dzzz.si