Opažanja

Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno kopiranje je prepovedano.

Le čevlje sodi naj kopitar

Odzivam se na članek v 11. številki vaše revije, z naslovom "Mešanci - med kinološko oblastjo in zagovorniki". Z večino predstavljenih podatkov in mnenj se lahko strinjam in jih podpiram, nekaj pa je tudi takih, kjer zaradi kinološke stroke in nenazadnje predvsem zaradi ljubezni do psov, moram poseči v razpravo. Že leta 1992, v Kinologu št. 3, sem v naslovu članka "V premislek: Zaščitimo vzrejo čistokrvnih pasem", opozarjala na težave, katere so se tudi danes množično izkazale kot pereče.

Moj komentar, kot mednarodne kinološke sodnice, se dotika strokovnih problemov, ki jih članek odpira. Pridržujem si pravico komentarja tudi zato, ker sem velik del življenja posvetila vzgoji različnih pasem, čeprav so moji "diamanti", kot jih velikokrat rada imenujem, chichuahue. Zame psi niso blago, ki bi jih po tem, ko izgubijo svojo "tržno vrednost" zavrgla. Vsi moji veterani so pri meni dočakali srečno starost, kratkodlaka psica Hijana, pa s svojimi 19 leti že podira mednarodne starostne rekorde. S psi se ukvarjam, ker jih imam rada in ker sem se neštetokrat prepričala, da so to res najboljši človekovi prijatelji. Ko govorim o ljubezni do psov, med mešanci, čistokrvnimi in rodovniškimi psi ne delam razlike! Sem pa izrecno prosti namerni vzgoji nerodovniških (mešancev) psov, ki v končni fazi izpadejo kot "coctail različnih ras". Zelo cenim in podpiram delo zavetišč, ki po najboljših močeh skrbijo za pse, ne glede na njihovo poreklo in prav verjetno je, da se z zavetišči najpogosteje srečajo prav mešanci.

Tisti, ki govorijo, da so vzrejni pregledi dragi ali pa nepotrebni, očitno ne vedo, kaj je to kinologija in čemu ti pregledi služijo. Tudi ljudje smo podvrženi različnim pregledom, ko iščemo svoje mesto v okolju, kjer živimo in nekateri od teh pregledov niso poceni. Namen vsakega pregleda, tudi vzrejnega, pa je, da se ugotovi, ali smo ljudje in seveda tudi psi sposobni, primerni, in kompetentni za določene naloge, cilje in vloge, ki so nam namenjeni. Vzrejni pregled je namenjen temu, da skrbimo za zdravo potomstvo določene pasme, da pasma ohranja svoje psihične in fizične značilnosti in standard, predvsem pa se na tak način zavaruje pred incestnimi paritvami, ki imajo na dolgi rok lahko dramatične posledice. Poudarjam, da je vzrejni pregled izvajanje stroge kontrole nad vzreditelji z namenom potrditve garancije kontroliranih staršev, prastaršev,... Kinološka zveza pa ni karitativna, temveč strokovna organizacija, ki skrbi, da se ti pregledi opravljajo po celi Sloveniji in ki mora za to imeti infrastrukturo in strokovnjake, ki tak pregled lahko opravijo.

Posebno zanimivo pa je mnenje skrivnostnega Mirana Z. Ker se očitno moti in ker v komentarju sam prosi, da ga popravimo, bom to tudi storila. 0 kinologiji mu očitno ni kaj dosti znanega, zato bom za primer uporabila lastnosti krave molznice. Takole je dragi Miran. Noben dober kmet ne bo plačal za telička ceno dobre molznice, če ne bo prepričan, da je teliček potomec pasme in staršev, ki so bili, kar se mleka tiče, na zavidljivi ravni - seveda je ta ocena možna zgolj za kravo in ne za bika. Za bika pa je seveda pomembno, da je iz tiste rodovne linije, katere potomke so bile dobre mlekarice. In podobno je tudi s psi, samo da v tem primeru zasledujemo druge vrline in ne količino mleka.

Moje strokovno in čisto človeško mnenje je, da je potrebno vsem psom posvečati veliko pozornosti, skrbi in ljubezni. Vendar pa s stališča kinološke stroke ne vidim prav nobenega razloga, zakaj bi nekdo, ki deklarativno pse ljubi, nekomu, ki si psa želi, simpatičnega mešančka ali tako imenovanega čistokrvnega nerodovniskega psa sme prodati za enako ceno kot psa vrhunske kontrolirane vzreje v mednarodnih priznanih psarnah. Pri tem opozarjam kupce, da danes preštevilna legla ne obstojajo več, kajti prav ta izgovor prodajalci "cistokrvnih" - nerodovniških psov pogosto uporabljajo kot argument, zakaj psiček nima rodovnika. Danes vsi psi, skoteni v leglih rodovniških in vzrejno pregledanih psov, dobijo rodovnik! Moje mnenje je, da rodovniški psi niso
predragi, temveč, da različni "ljubitelji" in "vzgojitelji" želijo služiti na račun mešancev - tako imenovanih čistokrvnih psov. V rodovniškega psa je potrebno poleg denarja vložiti tudi veliko energije za vzgojo, vzdrževanje, z njimi se je potrebno pojavljati na razstavah, itd. Zato ponavljam in opozarjam, da nikjer in nikakor ne obstajajo čistokrvni, nerodovniški psi. Obstojajo zgolj rodovniški psi in ostali in ponavljam, vse imam enako rada, čeprav je njihovo poreklo dvomljivo.

Dragi ljubitelji psov, Evropa se je prebudila in mi z njo! No, vsaj poskušamo. Sedaj je prišel čas, da tudi tisti, ki niso ozaveščeni, sprevidijo lahkomiselnost in nezainteresiranost vseh tistih, ki množično gojijo nepasemske, nerodovniške pse. Vsi ti mali ljubki mladički bodo počasi odrasli in ravno ti, v največjem številu, še naprej polnili naša zavetišča.

Koncem koncev pa ni dvoma, da ima tudi naša mlada država določene obveznosti tudi do nas slovenskih kinologov in vzrediteljev. Prepričana sem, da je skrajni čas, da se prebudimo...

S spoštovanjem,

Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica