Vprašanje:
S partnerjem si zelo želiva psa, vendar imava nekaj zadržkov. Med njimi je najpomembnejši ta, da si čez kako leto, dve želiva lastnih otrok. Zanima naju, ali bi se po vašem mnenju dalo usklajevati psa in majhnega otroka? Naj še povem, da živiva v dvosobnem blokovskem stanovanju, zato si želiva manjšega psa, želiva pa si ga posvojiti. če za odgovor potrebujete natančnejše podatke, bom z veseljem povedala vse potrebno.

Odgovor:
S pravilnim ravnanjem in pravilno pripravo psa na prihod novega družinskega člana, problemov ni. Seveda pa mora biti pes že pred tem dobro vzgojen in neproblematičen.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
čez nekaj dni se bo naši petčlanski družini pridružila tri mesece stara mešanka med škotskim in nemškim ovčarjem. Imamo zelo velik vrt, ki na žalost ni ograjen, zato smo zanjo naredili boks in dobro izolirano uto. Dogovorili smo se, da bo imela vstop v spodnje prostore hiše, v kateri je tudi otroška igralnica, ponoči pa bo v boksu. Zelo radi bi jo navadili, da bi se zadrževala okoli hiše tudi, ko bi bila izpuščena, vendar ne vemo kako.
Pa še nekaj. Ko smo jo šli pogledat, je bila zelo plašna in se je otrok skoraj malo izogibala, šele proti koncu obiska nas je prišla malo povohat. Lastnica je rekla, da je že po naravi precej plašna. Zato bi vas prosila za nasvet, kako postopati, če bi se nas bala tudi, ko bi jo pripeljali domov.

Odgovor:
Psičke ne boste navadili, da bi bila lahko dlje časa sama na neograjenem vrtu. Psom postane dolgčas in hitro si najdejo svojo zabavo v soseščini. Problem bi bil tudi v času gonitve (priporočam sterilizacijo), saj bi k njej lahko prišli vsi okoliški samci. Torej na to pozabite in če je možno, postavite ograjo. če postavitev ograje ni mogoča, se boste morali z njo veliko ukvarjati, jo voditi na sprehode in je ne pustiti samevati v pesjaku oz. jo imeti samo za igračo otrokom. Najbolje bi bilo, da bi bila psička stalno v hiši, ven pa bi jo redno večkrat dnevno vodili na sprehode.
Ko bo psička prišla k vam, ne silite vanjo, pustite, da bo sama prevohala novo okolje in da bo sama iskala stik z vami. Pomagate si lahko z igračko. Otroke poučite, kaj lahko in kaj ne. če so še majhni, jih nikoli ne pustite same s psičko. Otroci so pri igri z živaljo lahko zelo grobi in ker je psička plašna, se kombinacija grobosti do nje in njene plašnosti skoraj gotovo lahko razvije v agresivne odzive. Ko bo počivala, jo pustite na miru, ne vznemirjajte je, enako tudi med hranjenjem. Otroci naj se z njo igrajo nežno, naj ji mečejo žogice, naj se ji skrivajo, nikakor pa ne dopustite nobenega ščipanja, vlečenja za okončine in rep, za uhlje, preganjanja, nadlegovanja in draženja.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo tri mesece staro nemško dogo. Ko spi ali leži (ne spi), zarenči če se ji približa domači otrok. Imam dva otroka in oba jo imata zelo rada, zato jo kar naprej stiskata, jo objemata in bi se rada igrala z njo. Hči (4 leta) se igra z njo tako, da se mečeta po tleh in je kar vredu, vendar včasih pa kar renči. Je to pri tej starosti normalno, jo bo minilo ali smo mi naredili kakšno napako. Na naju s partnerjem ne renči.

Odgovor:
Nič je ne bo minilo, samo še stopnjevalo se bo, kajti že sedaj njeno vedenje govori, da je včasih otrok pošteno sita. Dokler psu ne pokažete drugače, je renčanje normalno opozorilo, da želi imeti mir. Napaka je na vaši strani. Dobro bi se morali poučiti o ravnanju s psom v družinah z majhnimi otroki, potem pa najprej obema otrokoma dopovedati, da s takim psom ni šale in da si ne smeta vsega privoščiti. Pes ni igrača! Je čuteče bitje z nagoni in genetsko zapisanimi pravili obnašanja v kriznih situacijah. In vsako živo bitje včasih potrebuje malo miru in počitka. Otroka naučite, da je ne nadlegujeta, ne ogrožata, s psom naj bosta samo pod vašim nadzorom, poučite ju, kje so meje in kdaj morata odnehati. Doga bo hitro prerasla velikost otrok in če zdaj ne boste vzpostavili pravega reda in pravil obnašanja, boste imeli velike težave. Kako to narediti pa je druga zgodba, ki se je na tem mestu na kratko ne da napisati. Potrebno je videti vas in psa, določiti značaj psa, na osnovi tega se vam lahko da natančna navodila o ravnanju. Lahko se dogovorimo za svetovalno uro.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Z ženo imava majhno mešanko, ki je pri naju že kar lep število let (10+) in kot čas in želje nanesejo, je k družini prišel otrok. Psička je bila vedno dober čuvaj (sicer samo namesto zvonca kot kaj drugega z obzirom na njeno velikost), zelo zaščitniška in se nasploh obnašala v smislu "to je moje ozemlje in niti ne glej sem", ampak samo do tujcev. Ko sva dobila otroka, je bilo sprva vse v redu, ker pač otrok še ni skakal okoli in jo poskušal zgrabiti za ušesa. Sedaj se je otrok postavil na svoje noge, nastale so težave z njunimi odnosi. Poskušal sem sicer oba naučiti. naj vsaj ne silita drug v drugega, če se že ne moreta razumeti, vendar je to starejšemu psu in majhnemu otroku težko dopovedati. Zmeraj bolj sem na trnih, kaj se bo zgodilo, ko gre otrok v smeri psičke, sploh, kadar se psička igra s čim (palica, žogica..). Na začetku so sicer bili samo opozorilni ugrizi, včeraj pa je psička otroka ugriznila že tretjič in skoraj do krvi (odrgnjena koža). Tudi nisem imel občutka, da bi to lahko bil opozorilni ugriz. Otrok težav z drugimi psi nima, tudi obratno. Ve tudi, da v psičko ne sme preveč siliti. Toda pojem "siljenje v nekoga" otrok in psička ne dojemata enako in dogaja se, da eden ali drugi pretiravata in takrat nastane renčanje, kazanje zob in hitri gibi, ki situacijo še poslabšajo. Psička nima posebne vzgoje, vendar je vedno ubogala, razen pri prenehanju lajanja. Zelo rada skače okoli in pobira palice, žoge, kamne... in jih prinaša nazaj. Pri tej igri največkrat nastane krizna situacija, ko psička prinese predmet, ga položi pred mene in pričakuje, da ga bom vzel in ga zopet vrgel... Pri meni pa je otrok, ki bi tudi rad sodeloval pri igri. če otrok poskuša vzeti palico, je vse narobe, če pa palico vzamem jaz (pa čeprav jo dam nato otroku, da jo vrže) je vse v redu. Kaj naj storim?
Aleš

Odgovor:
V predzadnjem stavku je že vse povedano. Psička vas priznava za vodjo, otroka pa ima (logično) za sebi podrejenega. Kar stori vodja, je vedno prav, tudi če da "njeno igračo" podrejenemu, če pa hoče podrejeni vzeti "njeno stvar", je po njeni logiki prekoračil položaj in ga je treba opomniti ali celo kaznovati. Tako nekako deluje pasje dojemanje sveta. Predlagam vam, da se obrnete na strokovnjaka, ki dobro pozna pasje vedenje in vam bo znal dati obširna navodila za ravnanje z otrokom in psičko. Na kratko ne bo šlo, kajti pozornost bo potrebno posvetiti večjemu številu dejavnikov. Lahko se oglasite tudi v moji posvetovalnici, prej se oglasite na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam leto in pol starega novofundlandca (brez rodovnika; sumim, da ni čistokrven), s katerim imam mnogo problemov. Pes je zelo samosvoj, ko ga pokličem se včasih samo obrne in pogleda, potem pa gre svojo pot (razen, če se derem ali mu pokažem palico). Največji problem je, da je ta pes, ki naj bi bil miroljuben in imel rad otroke, otroka ugriznil v nogo. Otrok se ga je ustrašil in začel kričati ter teči, pes pa za njim, nakar ga je zagrabil za nogo. Mislim, da ne bi nehal, če ga ne bi prijela. Najbolj me skrbi dejstvo, da se to ponovi. Zanima me, če je pes zmožen narediti to še enkrat in ali ve, da tega ne sme delati? Ali obstaja upanje, da pes postane normalen? Kmalu bova začela s šolo in upam, da ni prepozno.
Klavdija

Odgovor:
Naj vas potolažim. Upanje, da bo vaš pes normalen, obstaja. Saj je popolnoma normalen. Pes mora vedeti, zakaj je dobro, da pride k vam. če mu boste nudili veliko igre, bo rad prihajal, saj bo vedel zakaj. Sicer pa boste o tem veliko izvedeli v "pasji šoli".
O lovljenju otrok: če lov ni bil agresiven, se je pač kuža igral in ugriznil otroka v igri, saj je bil to idealen plen. Pred njim je bežal in še kričal. Verjetno tudi ugriz ni bil močan. Tudi o tem boste veliko slišali v šoli. če pa je kuža do otrok agresiven, bo potrebna drugačna metoda.
Brez skrbi, vaš kuža je normalen. Problemi bodo odpravljeni po uspešno končanem tečaju.

Odgovarja: Lili Ograjenšek

Vprašanje:
Imam najdenko in kot opažam, se zelo boji otrok in jih oblaja. Sklepam, da so jo morda tepli ali kaj podobnega, ker je najdenka. Problem nastane, ko jo hoče kdo pobožati. Drugače nima sploh zamar otroke. Rada bi jo navadila na otroke, saj je zelo zoprno, ko gremo kam in jo ne morem odvezati, če so v bližini otroci. Psički ne zaupam, ker se je že zgodilo, da je skočila in oblajala otroka. Naj povem, da je izredno, izredno prijazna in poslušna psička in ko enkrat nekoga spozna, ga vzame za svojega. Tako res ne razumem njene reakcije na otroke.
Tina

Odgovor:
Ker gre za isto psičko, kot v predhodnem vprašanju, je tudi odgovor isti. Poiščite pomoč v najbližjem kinološkem društvu, kjer vam bo izkušen kinolog po opazovanju vaše psičke lahko svetoval, kaj storiti!

Odgovarja: Lili Ograjenšek

Vprašanje:
Pred letom dni smo iz zavetišča vzeli trimesečno mešanko med staffordsko terierko in zlatim prinašalcem. Zdaj je stara 15 mesecev. Je zelo navezana na nas, hkrati pa opažamo, da jo določene stvari (hrup, avtomobili, vlak, neznanec, ki ga srečamo ob sprehodu) zelo strašijo že od dneva, ko je prišla v naš dom. Otrok zaenkrat nimamo, toda v zadnjih nekaj mesecih je v dveh podobnih primerih reagirala zelo zaskrbljujoče. Obakrat smo bili v družbi družin z majhnima otrokoma, 3 leta starima. Potem, ko je izgledalo, da bo vse v redu, je psička kar nalepem skočila otrokoma v obraz. Dejansko jima ni nič naredila (in tudi sicer ni, razen svojih strahov, agresivna, je pa trmasta), toda s takšnima 'napadoma' je prestrašila tako otroka, kot vse nas, ki smo bili zraven. Ne znamo si razložiti, kaj ji je bilo. Meni je delovala, kot da jo je kaj zmotilo pri teh dveh otrocih. Prosila bi vas za razlago takega obnašanja in možnih ukrepih, da bi psičko od tega odvadili.
Katarina

Odgovor:
Škoda, da se niste pozanimali o staffordskem terierju in njegovih lastnostih še preden ste se odločili za to zanimivo mešanico. Na daljavo vam žal drugega ne morem svetovati, kot da iščete pomoč v najbližjem kinološkem društvu in veliko previdnosti pri srečanjih s tujimi osebami, predvsem otroci.

Odgovarja: Lili Ograjenšek

Vprašanje:
Oddaja 4x4, ki je bila 17.januarja 2002, me je vzpodbudila, da postavim vprašanje. Zakaj določeni ljudje (včasih tudi strokovnjaki kot v tem primeru) posplošujejo odnos pasem do malih otrok in obratno? Strinjam se s tako imenovano strokovno vzgojo psa katerekoli pasme itd..., toda vemo vsi, da so določene pasme občutljivejše in včasih nepredvidljive v odnosu do malih otrok, zato smatram, da je potrebno v takih oddajah to jasno povedati, kajti oddajo spremljajo tudi ljudje, ki o psih še manj vedo kot jaz. Zanimiv bi bil verjetno tudi odgovor gospe pričujoče, če bi njenemu malčku delal družbo (namesto ljubkega španjela) kakšen rotweiler, pa čeprav močno "socializiran in strokovno" vzgojen.
P.Fronesis

Odgovor:
Popolnoma se strinjam z vami. Tako kot pri ljudeh tudi pri psih ne moremo reči, da so vsi dobri ali vsi slabi. Tudi za pasme to velja. Ne učimo: boj se vseh moških, vseh zdravnikov ali ne zaupaj ženskam. Tako si tudi strokovnjaki (kot tisti v oddaji 4X4) ne dovoli reči, da je "ta" pasma neprimerna, saj mu bo lastnik lahko kmalu ugovarjal. Dostikrat povsem upravičeno!

Odgovarja: Lili Ograjenšek

Vprašanje:
Imam 3 leta starega zlatega prinašalca, ki živi z nami v stanovanju v hiši. Do sedaj nismo imeli večjih težav, samo veselje in srečo. Pred dvema mesecema pa je naš kuža (sicer preutrujen zaradi plavanja v morju in manjkanja spanja) po celodnevnem skupnem dnevu z dveletno punčko (sicer ob redni prisotnosti odraslega), ko se mu je približala z zadnje strani (je dremal) zarenčal in z gobcem prijel punčko za njeno rokico. Posledica ni bila ugriz (vsaj menim) - na zgornji in spodnji strani njene roke je zob pustil rahlo rdečo pikico (samo en zobek na vsaki strani), manjšo od pika komarja. Vendar me je vendarle pričelo skrbeti, saj mu žal ne morem več zaupati. Kakšna je definicija ugriza (ali je bil to ugriz)? Kaj narediti, da bi bil kuža do otrok kar najbolj prijazen?
Nataša

Odgovor:
Po vašem opisu dogodka razumem reakcijo psa. Utrujenost jo opravičuje. Eno oko naj bo vedno na psu, kadar bo v družbi drugih ljudi, tudi otrok. Lahko, da je to le enkratna situacija, ki se sicer ne bo ponovila, vendar človek nikoli ne ve in previdnost ni odveč.
To je bil ugriz, ki ga je pes ob presenečenju očitno zelo dobro kontroliral, ko je uvidel, za kaj gre.

Odgovarja: Lili Ograjenšek

Vprašanje:
Kaj na storim s psom, ki je ugriznil našo hčerko v roko? Ali ga lahko oddamo kakšnemu starejšemu človeku? Kaj menite o menjavi lastnika?
Tinka

Odgovor:
Ne navajate starosti psa in ne vzroka, zakaj je pes ugriznil hčerko. Pri mladiču je menjava lastnika veliko manj "boleča" kot pri odraslem psu.

Odgovarja: Lili Ograjenšek