Vprašanje:
Pred kratkim sem posvojila manjšega mešanca iz zavetišča. Star naj bi bil okoli pet let. Kuža je zelo prijazen do ljudi, problem pa nastane, ko na sprehodih srečava druge pripadnike njegove vrste. Do nekaterih je prijazen, nekatere bi pa z veseljem napadel. Trenutno se s tem ubadam tako, da ga poskušam zamotiti, če pa ne gre, se od drugega psa obrneva za 180 stopinj, pri čemer dodajam besedo ne oz. ne sme. Ker nimam izkušenj s takimi psi vas prosim za nasvet.
Aljona

Odgovor:
Vaše ravnanje je pravilno, vendar bo za napredek potrebno veliko časa in vztrajnosti. Vzporedno z vsakdanjim "treningom" si morate pridobiti tudi dovolj avtoritete, da bo kasneje upošteval samo vašo prepoved. Za bolj natančne napotke bi bilo potrebno psa videti, določiti njegov značaj in na osnovi tega pripraviti program nadaljnjega dela. če želite obširna navodila za delo s psom, se po predhodnem dogovoru (041 683 411) lahko oglasite na svetovalni uri.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Mama je za rojstni dan pred tremi leti dobila pritlikavega pudlja (takrat starega 3 mesece). Približno 1 leto se opaža pri njem neubogljivost, tudi renčanje. Večkrat je že reagiral z agresivnostjo (po domače je šavsnil), če ga je hotela počesati ali npr. umiti tačke. Zadnjič jo je ob božanju tako ugriznil, da so ji morali rano šivati. Mama in oče živita sama. Pred tem kužkom sta že imela pudlja, ki je bil pravo nasprotje tega in je živel 14 let.
Starša sta ogorčena in obupana ter pravita, da ga bosta dala evtanizirati. Živita 38 km iz Ljubljane, tako da kakšne dnevne terapije odpadejo. Lepo prosim za kakršenkoli uporaben nasvet oz. izkušnjo, ker mi je za kužka grozno hudo in mu želim pomagati.

Odgovor:
Nasveta v tej rubriki ne bo. Psa je potrebno videti in tudi starše ter njihov medsebojni odnos in njune odzive. Potreben je tudi pogovor. Šele nato se lahko določi način, ki bi bil učinkovit za preprečevanje in odvajanje neželene agresije. Vedeti morate, da bosta morala delati starša, če bosta hotela psa prevzgojiti. Brez njunega vsakodnevnega truda ne bo uspeha.
če želita, se lahko dogovorimo za svetovalno uro. Naročita se lahko na 041 683 411.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam dve psički zlati prinašalki, mamo in hčer. Mlada psica bo sedaj stara dve leti in se bolestno boji kolesa. Iz obrambe ga napade ali pa celo rahlo ugrizne. Sem jo že poskusila zamotiti s salamo, ko se približuje kolesar, vendar ne pomaga. Starejša psica pa pusti kolesarje čisto pri miru. S svojim kolesom sem šla proti njej, vendar je najprej lajala in renčala, potem pa bežala stran od kolesa.
Zanima me, kako jo lahko to odvadim in če je to sploh možno?
Mateja

Odgovor:
Sklepam lahko, da se koles boji že ves čas, zato mi ni jasno, zakaj niste ukrepali pravočasno. Pri dveh letih je vedenje že zelo zakoreninjeno in ga je veliko težje spremeniti. Za uspešno odpravljanje težave ne bo dovolj, da vam napišem kako ravnati z njo v bližini kolesarjev. Problem je potrebno obravnavati celostno v povezavi z vašo avtoriteto, psičkino ubogljivostjo na splošno, odnosom med psicama, drugimi morebitnimi težavami, itd. Kadar nameravamo odpraviti resno težavo, samo z delom na enem segmentu skupnega življenja ne bo pravega uspeha. Delno morda, vendar se bo bistvo problema preoblikovalo in pokazalo kot težava na drugem področju. Predlagam vam oseben pogovor ob prisotnosti obeh psic, kajti le tako vam bom lahko dal obširne napotke za delo v bodoče.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 10 let starega mešančka, ki ne prenaša mačk. Kakor hitro se kakšna muca pojavi v njegovi bližini, ne gre več nazaj. Ne mara niti naših dveh muc. Ali je krivo, da je privezan na verigo? Vsak dan ga peljemo na sprehod, se ukvarjamo z njim..., seveda ločeno od mačk. Kaj narediti?
Barbara

Odgovor:
Vaše vprašanje je zelo nejasno, zato vam lahko odgovorim naslednje: pozno ste ugotovili, da mačk ne prenese in zastonj bo dolga razlaga o odpravljanju problema, ker uspeha ne bo. Predlagam pa vam, da odstranite verigo in mu omogočite boljše življenje. Lahko se seveda lotite prevzgoje domačih mačk, da ga ne bodo hodile izzivati, na sprehodih pa mu s pomočjo vrvice preprečite divjanje za tujimi kosmatinkami.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psičko dalmatinko, ki bo jutri dopolnila 18 mesecev. Je zelo temperamentna in igriva. V leglu je morala biti dominantna, saj smo vsi člani družine potrebovali zelo dolgo, da je postala nežna. Vso vzgojo smo usmerili v nežnost in nagrajevanje. Na silo se ni dalo nič izvesti. Do pred nekaj časa je bila prijazna do vseh psov, lepo se je igrala. Sedaj pa se je že 2x stepla, sicer brez posledic, ker sem bila zmeraj zraven in je takoj nehala na besedo fuj. Kaj jo je podžgalo, točno ne vem, predvidevam pa, da ji ni vseč, ko pride do igranja "na mestu" in ima enakovrednega partnerja (psico), ter hoče pokazati dominanco. Vsaj tako se mi je zdelo. Imela je slabo izkušnjo enkrat z bokserko pri 8. mesecih, ko se je zaletela vanjo od zadaj in jo vgriznila v nogo, drugič pa na agilitju, ko jo je pinč prav tako vgriznil v zadnjo nogo. S psicama, s katerima se je stepla, se pozna od malega in zmeraj so se lepo igrale. Strah me je, kako bo naprej.
Metka

Odgovor:
Na sprehodih boste morali biti malo bolj previdni in ukrepati, preden bo do pretepa sploh prišlo. S psičkama, s katerima se je stepla, nikoli več ne bo prijateljskih odnosov. Do samcev vedenje verjetno ne bo agresivno, v družbi samic pa boste morali biti zelo pozorni, ker bo verjetno še večkrat poskušala prevladovati.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 2 leti starega samčka, bordojsko dogo. Do sedaj je bil vedno zelo prijazen do ljudi in živali, pa naj bodo to psi, mačke, ptički... V zadnjem mesecu pa mi je že nekajkrat skočil v človeka in sicer vedno v odraslega moškega. Takrat je bil vedno na vrvici, moški pa je bil vedno prijazen, lepo ga je ogovoril, mu dal roko za povohat, kar naenkrat pa se mu je dobesedno z grozovitim renčanjem pognal v glavo. Sicer ni nikomur nič storil, vendar so bili dogodki zelo neprijetni. Tudi do odraslih psov (samcev) je postal bolj agresiven, je namreč zelo dominanten. Pred kratkim je grobo odreagiral tudi na "napad" psičke, kar se mi ne zdi normalno, ker se je psicam do sedaj vedno podredil. Kaj naj storim v primeru, če bo (upam da ne bo!) spet napadel človeka. Kako naj ga kaznujem, oziroma prevzgojim to vedenje?
Andreja

Odgovor:
Tudi v vašem primeru velja, da je potrebno k odpravljanju težave pristopiti strokovno in s poglobljeno analizo. Vaš pes psihično odrašča in težave se bodo brez ustreznega ravnanja še stopnjevale. Potrebujete obširne in natančne napotke, ki jih je nemogoče strniti v nekaj stavkov. Poleg tega je potrebno psa videti in opazovati njegove reakcije, šele nato se lahko pripravi dolgoročen načrt prevzgoje. Lahko se mi javite na gali2@siol.net

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psičko pasme beli višavski terier. Dvakrat se je že zgodilo, da je ugriznila človeka. Enkrat se je morda ustrašila, ker je mladenič pritekel po stopnicah in "doskočil" poleg nje, prvič pa je ugriznila nekega starejšega gospoda, ki je šel mimo nje v trenutku, ko smo odpirali vrata dvorišča, kjer jo je čakala njena prijateljica psička in je bila naša Miša (tako ji je ime) vsa nora od veselega pričakovanja. Poleg tega se je še nekajkrat zapodila ljudem v hlače, vendar njeni zobje dlje kot do hlačnic k sreči niso prišli. Obakrat ob ugrizu je bila psička privezana na kratki vrvici. Sicer je kot večina višavcev zelo svojeglava, vendar pa za razliko od drugih zelo plašna. Plašnost je najbrž prinesla s seboj na svet, skotena je bila namreč kot zadja in je bila manjša od ostalih mladičev, slabih izkušenj pa zanesljivo ni nikoli imela, ne v leglu in ne pri nas.
Sicer je zelo pridna, v stanovanju jo včasih iščemo, kje sploh je. Večinoma je najraje na balkonu, kjer nadzira mimoidoče ljudi in "nadira" pse, ki ji niso po godu. Ker imam sina, starega dobro leto, sploh ne upam iti več z obema naenkrat na sprehod, ker se bojim, da bo vsakič, ko bom pogledala stran, Miša koga napadla. Da bi grizla zaradi novega družinskega člana, ne verjamem, ker se tudi sicer ne obnaša nič drugače kot pred njegovim prihodom, niti ni ljubosumna nanj. Tudi, da bi ga imela kaj pretirano rada in bi se do njega zaščitniško obnašala, ne morem reči. Vendar je bil obakrat, ko je ugriznila, Tibor z nama v vozičku. Poizkusila sem tudi že z nagobčnikom, pa se ga boji "kot hudič križa", na sprehodu, kadar ji ga nadanem, se niti ne polula, pač pa se vso pot trese, doma pa se mu izogiba na najmanj dva metra.
Leja

Odgovor:
Predlagam vam, da poiščete strokovno pomoč, kajti z vso resnostjo je potrebno najprej določiti, zakaj se to dogaja. Vi menite, da je plašna, morda pa je vzrok kje drugje. Obstaja več tipov agresije in vsakega je treba odpravljati na drugačen način. Nasvet, ki bi vam ga dal samo na podlagi vašega opisa, morda ne bi bil pravi in bi prinesel več škode kot koristi.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam psa mešanca med rottweilerjem in nemškim ovčarjem, ki je star 6 let. Problem pa se je pojavil v njegovi agresivnosti. Včeraj mi je medtem, ko ga je moja tri letna hči božala okoli glave, kar naenkrat zarenčal, ter v istem trenutku že hotel ugrizniti. Res je, da je bil pes pri hiši pred njo, vendar do sedaj je vedno samo zarenčal, če mu kaj ni bilo vseč. Prosim vas za nasvet, kaj storiti v takem primeru, kajti zaupanje do psa počasi izgubljam.
Damjan

Odgovor:
Potrebna bo obširna analiza njegovega vedenja na splošno, vašega ravnanja z njim, njegovih in vaših izkušenj. Šele na osnovi tega bo možno ugotoviti vzrok za agresiven odziv in pripraviti program preprečevanja in odpravljanja. Potrebovali boste strokovno pomoč. Lahko se obrnete tudi name na elektronski naslov gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Kupil sem 7 tednov starega psička pasme Jack Russell. S samo vzgojo psička nimam problemov, vendar pa imamo doma še starejšo 12 letno psičko pasme francoski bulldog, ki pa ni ravno navdušena nad njegovim prihodom. Še posebej, ko je psiček poln energije in se poskuša z njo igrati, se ona razjezi in ga napade. Z ostalimi psi zunaj nimam težav, vendar pa sem pričakoval, da bo pokazala svojo avtoriteto. Vendar imam občutek, da ko se razjezi nanj, da njena jeza ne popusti in noče odnehati. Do sedaj sem bil vedno v bližini in sem preprecil, da bi se karkoli hujšega zgodilo in jo oštel. Vendar pa se bojim, da bi lahko prišlo do kakšnih hujših poškodb, saj je mladiček še čisto majhen. Zanima me, če je moj strah, da bi huje poškodovala psička, zaman? In kaj mi priporočate?
Gregor

Odgovor:
Psička je bila do prihoda mladička gospodarica in povsem normalno je, da hoče mlajšemu pokazati, kdo je kdo. V njenih letih si ona že želi in zasluži malo miru in spoštovanja mlajših. Kot starejša in v tem trenutku vodilna, ga bo vzgajala po svojih merilih in če ji želenega miru ne boste omogočili, se bo enkrat gotovo odzvala zelo agresivno. To pomeni, da ga lahko tudi resno poškoduje. Ta nevarnost bo trajala tako dolgo, dokler ne bo mladič priznal njene nadrejenosti in bo začel razumevati in sprejemati njene opozorilne znake ter se pravočasno umakniti in prenehati z nadlegovanjem. Dokler se odnos med njima ne bo uredil, ju ne puščajte brez nadzora.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zadje čase pogosto prebiram vaš portal in sem presenečena, ker je toliko koristnih podatkov zbranih na enem mestu. Osebno bi potrebovala bolj specifičen nasvet, zato sem se odločila, da vam pišem.
Sem lastnica 6 let stare dalmatinke Peline. Psičko sem si želela že od otroštva in ko sem imela svoj denar, sem ga najprej porabila za mojo Pelino. čudovita je in zelo postavna. Stvari pa so se kmalu zapletle. S komaj 8 mesecev staro sem šla na sprehod po stranski cesti, ob kateri so lastniki imeli privezanega podivjanega nemškega ovčarja. Tokrat pa ni bil privezan in mi je psičko "raztrgal" tako, da sem jo morala odpeljati v ambulanto na šivanje. Kmalu po tem neljubem dogodku je Pelina napadla svojo najboljšo "prijateljico" jazbečarko. Zaradi notranjih krvavitev je jazbečarka, ki smo jo imeli že 12 let poginila. Od takrat Peline nisem upala več imeti na prostosti in je zmeraj v boxu ali na povodcu. Tudi, če smo vsi zunaj, je na povodcu, ker ko zagleda psa, ponori in nikogar ne posluša in ne uboga. Zadnje čase je postala agresivna tudi na tekače in kolesarje. Sama tehtam 50 kg in jo težko obvladam, tako da je kljub temu da je bila na povodcu, skočila v delavca na cesti in ga vgriznila v roko. Nisem pristaš nagobčnikov, ker se v tem primeru ne more braniti, če jo kak potepuh, ki jih pri nas ne manjka, napade. Predlani smo jo pripustili v upaju, da se bo po brejosti malo umirila in se zaradi mladičkov navadila na bližino drugih psov. Bila je skrbna mamica in dobra psička, vendar pa samo za svoje mladičke. Zadnje čase je res nemogoča. Pričeli smo jo z avtom voziti na oddaljen travnik, da se tam v miru lahko sprehaja, ampak če med prevozom gre po cesti pes, se tako zažene v zadnje okno in laja in nori in cel avto je njen. če sva sami doma v hiši, je čisto drug pes. Mirna, lena, poslušna... Samo, saj veste kako je pustiti dalmatinca samega v hiši. Vse obrne na glavo. Občutek imam, da blazno trpi in ona in mi, ker smo živčni in moramo ves čas paziti, da niso odprta kakšna vrata, da je ovratnica dobro zategnjena, da ne pride po cesti kak pes, ko jo imamo zunaj... če hoče biti na zraku, mora biti v boxu in je za vsak korak odvisna od nas. Doma mi prigovarjajo, da bi jo usmrtili, ker si ne predstavljam kakšni stroški so lahko, če še koga ugrizne, da zagotovo trpi, ker je vedno zaprta, ker nikoli ne more prosto teči, itd. Rada bi se prepričala, če se s takim psom res ne da več kaj narediti in mu pomagati, kajti ko me gleda s svojimi rjavimi očki, si mislim, da mora biti človek, ki bi jo lahko usmrtil, prava golazen.

Odgovor:
Predlagam vam strokovno pomoč, saj na osnovi nekaj stavkov z napotki celotnega problema ne boste mogli odpraviti. Potreben bo natančen načrt ravnanja in dela ter vaše sodelovanje. Lahko me kontaktirate na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič