Vprašanje:
Imam psičko - katalonski ovčar, staro leto in pol. Vedno je imela rada muce, se z njimi igrala, jim dovolila piti vodo iz posode... Ker sem v službi in je tako sama po 10 ur na dan, sem ji po posvetovanju z veterinarjem včeraj zvečer pripeljala mladega (2 meseca) starega muca. Bila je radovedna, cvilila je, ker ni mogla do njega - po dosedanjih izkušnjah bi ga verjetno polizala in se nežno igrala z njim. On pa ni bil takšnega mnenja, zatekel se je v svojo košaro, do katere psička ne more, tudi danes piha nanjo, se skriva in gode. Psička pa cvili, ker bi ga rada imela na dosegu gobčka. Rekli so mi, da je najbolje, da ju postim pri miru in čakam, da muc sam od sebe začne zaupati psički. Vseeno pa me zanima, če lahko kako pospešim proces spoprijateljevanja ali je najbolje pustiti času čas. Ne upam si veliko ukvarjati se z mucom, saj bi to psičko naredilo ljubosumno. Muc pa se mi tudi smili, saj je včeraj zapustil svoj domek in bratce ter takoj naletel na ta velik šok. Prejšna lastnica je imela tudi psa in muckova mati se je igrala z njim. Mucek pa prej ni imel stika s psom.
Urška

Odgovor:
Ne silite ju skupaj, pustite času čas in počakajte, da se bosta sama začela približevati drug drugemu. Mačja in pasja govorica se razlikujeta, zato oba potrebujeta neko obdobje, v katerem se bosta postopno navajala drug na drugega.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Smo štiri-članska družina. Živimo malo izven centra Ljubljane, v večstanovanjski hiši z ograjenim dvoriščem. Mlajši otrok (hči, 12 let) precej "navija" za psa, vendar z ženo nisva čisto prepričana ali smo "pasja" družina. V osnovi imamo vsi radi živali, vendar se bojiva, da vsled vseh obveznosti (najinih in otrok) ne bomo imeli dovolj časa za vzgajanje in sprehajanje psa izven dvorišča. Ker smo vsi prevečkrat priča zanemarjenim in zapuščenim ljubljenčkom, ki so si jih družine omislile zaradi "ljubega miru v hiši", sva z ženo precej previdna pri odločanju "Pes DA" ali "Pes NE".
Ali obstaja kje kakšen vprašalnik za "začetnike", kjer bi na osnovi enostavnih odgovorov na vprašanja (npr. "Ali imate možnost postaviti pesjak?" ali "Koliko časa dnevno se lahko ukvarjate s psom?" ali ...), na katera bi odgovarjala vsa družina, prišli do ugotovitev ali smo sposobni imeti psa?
Matjaž

Odgovor:
Pri odločanju za psa ali proti je potrebno odgovoriti na mnoga vprašanja ter se o marsičem dogovoriti, zato me veseli, da ste k odločitvi pristopili načrtno in odgovorno. Pripravil sem vam nekaj najpomembnejših vprašanj, na katera si morate odgovoriti.
1. Ali so sosedje naklonjeni živalim in bodo vašega psa pozitivno sprejeli?
2. Ali ste pripravljeni zjutraj pred odhodom v službo ali v šolo najprej peljati psa na sprehod?
3. Ali ste pripravljeni takoj po prihodu iz službe ali šole psa peljati na sprehod?
4. Ali ste pripravljeni zvečer psa peljati še enkrat na sprehod?
Glede na to, da živite v večstanovanjski hiši, bi bilo najbolje, da bi pes bival pri vas v stanovanju in ne zunaj v pesjaku.
Zato bo odrasel pes potreboval najmanj 3 sprehode dnevno, dva daljša in enega krajšega, mladiček pa več krajših dnevno.
5. Ali boste mladička lahko hranili večkrat dnevno v približno enakih časovnih razmakih?
6. Ali boste mladička lahko kmalu po vsakem obroku peljali ven?
8. Koliko časa ni nobenega doma?
9. Koliko časa (v urah) bo vsak družinski član lahko namenil ukvarjanju s psom (hranjenje, nega, vzgoja, učenje in šolanje, igra, sprehodi)?
10. Ali boste družinsko življenje lahko organizirali tako, da bo psiček imel vsak dan približno enak urnik?
11. Ali boste na začetku prenesli kakšno lužico ali kupček v stanovanju?
12. Ali že kaj veste o vzgoji in učenju mladiča, o njegovih potrebah in zahtevah? Ali veste toliko, da bi brez pomoči znali takoj ravnati z mladičem?
13. Ali ste se zaradi psa pripravljeni odpovedati kakšnim stvarem, obiskom, zabavam, ipd.
14. Ali ste pripravljeni na pogostejše čiščenje stanovanja (dlake, prah, odtisi tačk)?
15. Ali ste pripravljeni na izpopolnjevanje znanja o psih?

če bodo odgovori na zgornja vprašanja pozitivni, si boste morali odgovoriti še na druga vprašanja.
16. Kakšnega psa želite: velikega, majhnega, dolgodlakega, kratkodlakega, samca, samico, aktivnega ali mirnega...
17. Kje v stanovanju bo njegovo glavno ležišče?
18. V katere prostore ne bo imel vstopa?
19. Kako si bomo razdelili obveznosti do psa?
20. Kdo bo odgovoren za vzgojo, učenje, šolanje? (Vsekakor mora to biti odrasla oseba, ki ji otroci lahko pomagajo)
21. Kaj bomo storili, če se bo kdo čez nekaj časa začel obveznostim izogibati?
22. Kaj bomo storili, če čez čas ugotovimo, da vsega ne bomo zmogli?
23. Ali smo pripravljeni na finančne stroške?

Predlagam vam obisk zavetišča za živali, peljite na sprehod kakšnega psa, potem pa se pogovorite. Poskusno si teden dni organizirajte tako, kot da bi psa že imeli. Pred končno odločitvijo pa predlagam še pogovor s poznavalcem psov, ki bi vam lahko tudi svetoval izbiro prave pasme za vaše razmere.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma že imamo psičko mešanko staro, 7 let. Je pridna, uboga (sicer bolj očeta, ker ji tudi on daje hrano), vendar je včasih preveč agresivna, celo ko dobi kost, zna zelo renčati, če ji jo vzameš in je tudi preveč bojezljiva. Psičko smo dobili, tako da so jo eni ljudje našli nekje, mi pa smo jo vzeli v naš dom. Kmalu bomo dobili še enega psa - psičko staro 8 tednov. Psička bo pasme zlati prinašalec. Naša pšička in zlata prinašalka sta se sicer že srečali na domu mlajše, vendar odziv ni bil najboljši, saj se je mlajša začela igrati z našo psičko in ta je pokazala zobe, kasneje pa je vsaj dvakrat zarenčala na njo. Zdaj me zanima, kako naj prinesemo maljšo psičko domov? Ali naj ju pustimo same, da se "spoprijateljita", čeprav naša psička ni družaben pes? Za spanje in hranjenje smo mislili imeti isti boks za obe, pač bosta dve uti v tistem boksu. Je to pametno?
Kaj nam svetujete glede na to, da prvi odziv ni bil najboljši, čeprav ni bilo na domačem dvorišču? Zna se tudi zgoditi, da bomo samo z mlajšo psičko šli na sprehod. Ali je to dobro? Drugače pa smo mislili, da bi se še vedno s starejšo ukvarjal oče, saj njega najbolj spoštuje, z mlajšo pa bi se ukvarjala jaz - stara 24 let. Je tako dobro? V raznih knjigah sem prebrala, da znajo biti problemi, če sta obe psički. Potem sem spet slišala, da je v redu, če je naša psička že starejša... itd. Ne vem. Prosim, če mi svetujete, kako pripeljati novo psičko domov, ali biti zraven, kaj delati...?
Martina

Odgovor:
Predlagam vam, da drugi stik med njima opravite na povsem nevtralnem terenu, daleč od vašega doma. Obe naj bosta na začetku na povodcu, ne dajajte jima nobenih igrač ali priboljškov, niti mlajše ne božajte. Ko boste videli odziv starejše in če bo po vaši presoji pozitiven, ju odpnite. Ne silite ju skupaj, pustite, da bo ena ali druga pokazala radovednost. Vzemite si dovolj časa, sprehajajte se in pustite psičkama, da sami prideta skupaj. Ves čas pa ju morate neprekinjeno opazovati in nadzorovati. Kasneje se z obema odpravite domov. Že pred tem pripravite pesjak tako, da bo imela vsaka svoj ločen prostor. Glede na odziv starejše psičke na tujem terenu bo mogoče malo težav in če bi se odzvala agresivno, boste morali vi kot vodja stvari odločno urediti. Na sprehode lahko hodite z obema ali samo z eno in potem z drugo. Razmislite tudi o morebitni sterilizaciji mlajše.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Ali je pes, npr. dalmatinec, primeren za v blok?

Odgovor:
Dalmatinec je primeren za bivanje v bloku, saj je to pes, ki zaradi kratke dlake predvsem pozimi ne more živeti zunaj. Potrebni pa so redni sprehodi najmanj trikrat dnevno ter postopno navajanje na samoto v času vaše odsotnosti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Slišala sem za leglo, kjer je bokserka skotila 4 mladičke, od teh pa sta 2 popolnoma bela. Starša sta oba z rodovnikom. Zanima me, zakaj pride do tega pojava, ter predvsem ali to tudi kako drugače vpliva na zdravje mladička?

Odgovor:
Najbolje bo, da o tem povprašate na forumu, v temi Pasme, FCI 2, Beli nemški bokser. Tam bodo prav gotovo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanima me, če lahko ibiški hrt (anuk) preživi zimo zunaj?

Odgovor:
Ibiški pes je prilagojen na mediteransko podnebje, ki je toplo. Zimsko dlako sicer dobi, ki pa nikakor ni dovolj gosta in topla, da bi ga varovala pred mrazom, ki je značilno za naše podnebje. Zimska dlaka zgleda kot podaljšana letna dlaka, ne naredi pa se gosta zimska podlanka, ki smo je vajeni pri drugih pasmah, ki so primerne za bivanje zunaj. Kar se tiče sprehodov v zimskem času, ga ni potrebno oblačiti, da bi ga zavarovali pred mrazom, saj ga zimska dlaka, ki jo dobi, vseeno varuje pred mrazom v toliko, da gremo lahko z njim na normalen sprehod.
Torej, odgovor je: ne, ibiški pes ni primeren za bivanje zunaj.
A kljub svoji velikosti, ga v stanovanju ali hiši skoraj ni opaziti, ker je povsem miren in zadovoljen s svojim kotičkom, kjer se zvije v klobčič in predvsem spi. če pa že kaj hoče, to naredi na izredno nežen in nevsiljiv način. In še nekaj je potrebno vedeti, ti psi potrebujejo družbo in nikakor ne prenesejo samote.
Vsekakor so idealni za bivanje notri in izredno neprimerni za bivanje zunaj.

Odgovarja: Andreja Herceg

Vprašanje:
Radi bi imeli dva psa, čistokrvnega labradorca in mešančka iz zavetišča, zato da bi si ob dolgočasnih in deževnih dnevih delala družbo.
Zanima me, ali je bolje, da vzamemo oba psa isti dan ali je bolje, da počakamo kakšen teden oz. mesec, preden vzamemo drugega?

Odgovor:
Pes naj ima za družbo predvsem svojega psičarja (lastnika-ke) in ne v glavnem drugih psov, pa čeprav živijo skupaj. Dva psa postaneta krdelo, ki ga je veliko težje učiti v primerjavi z enim psom, še posebno, če nimate poprejšnjih izkušenj ali ustrezne pomoči. Priporočam, da k vam najprej pride en pes, čez nekaj mesecev pa še drugi. V tem času boste prvega lahko že marsikaj naučili, drugi pa bo potem hitreje napredoval, ker bo navade "pobiral" po prvem. Predlagam vam tudi, da vzamete samčka in samičko ter da potem razmislite o kastraciji ali sterilizaciji nerodovniškega. če boste enega vzeli iz zavetišča, bo to verjetno že urejeno.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 5 mesečnega čistokrvnega maltežana.
Imam kar nekaj vprašanj:
a) Danes smo na njegovem hrbtu začutili bulo. Kuža je bil pred manj kot enim mesecom cepljen proti steklini. Ali je to reakcija na cepljenje ali je kaj bolj nevarnega?
b) Kuža se je že kar nekajkrat polulal na predpražnik. Kako naj to preprečimo? Je navajen na sobno čistočo, vendar še ne nakaže potrebe.
c) Kuža še ne zna skoraj nič. Nameravamo ga vpisati v pasjo šolo. Ali je narobe, da ne zna še nič?
) Pes, ko popije mleko nekako ''rigne''. Kaj je to?
Jessy

Odgovor:
Možno je, da je bula na hrbtu posledica cepljenja, ni pa nujno. če se bo večala, obiščite veterinarja. Signale za potrebo vam verjetno pošilja, a jih ne znate razumeti. Da bo povsem sobno čist, je potreben določen urnik pri obrokih in sprehodih. Pogosto ga vodite ven, obvezno pa približno uro po vsakem obroku, takoj zjutraj, po intenzivni igri, zvečer pred spanjem. Kakšno lužico spreglejte, če pa bi se to redno nadaljevalo, vam priporočam uporabo sobnega boksa, ki je idealno sredstvo za navajanje na sobno čistočo. Ob vstopu v pasjo šolo je za mladega psa bolje, da ga še niste naučili nobene vaje. Tako boste v šoli začeli lepo od začetka in ga učili pravilno. Ob pitju mleka verjetno pogoltne tudi nekaj zraka, zato na koncu "podre kupček".

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam višavskega terierja. Psička je stara leto dni. Preden sem jo kupila, sem se pozanimala o njej, in mi je g. Matoša Ivan iz Celja rekel, da je psička z rodovnikom, da je zdrava, 4 mesece stara, da stane 70.000 tisočakov ter da naj nemudoma pridem, ker jo bo drugače prodal, in oh in sploh. Ko pa sem prišla, sem dobila samo psa in knjižico o cepljenju in čao.
Sedaj pa slišim, da krožijo govorice, da naj bi jih Matoša uvažal in ljudi naplahtal, da so psi čistokrvni, kasneje pa se izkaže, da so mešanci.
Mene pa zanima, če sem kupila psa višavskega terierja ali pa kakega mešanca. Kako to naj izvem?
Kje mora biti psička tetovirana? Namreč je tetovirana na prednji desni mišici na nogi, (malo niže od vratu). Drugače je zelo živahna, navihana, trmasta...

Odgovor:
Sama tetovaža še ne pomeni, da je pes res rodovniški in čistokrven. Zraven spadajo tudi "papirji" in vpis v rodovno knjigo. Verjetno psička ni slovenskega porekla, zato vam na KZS najbrž ne bodo mogli pomagati. Lahko poizkusite in vprašate, če je pod to tetovirno številko, ki jo ima psička na stegnu, vpisan kakšen kuža v slovensko rodovno knjigo. Bolj verjetno je, da je psička pripeljana iz tujine (morda Madžarska...).
Predlagam, da se obrnete na gospo Brigito Kremser, vzrediteljico višavskih terierjev. Dogovorite se in peljite ji pokazat svojo višavko. Prav gotovo vam bo povedala svoje mnenje o vaši psički - je lahko prava višavka ali mešanka.
Glede rodovnika je zadeva bolj skrivnostna. Tudi, če vam g. Matoša zagotovi, da je rodovniška, pove imena njenih staršev ali celo prinese rodovnik (dokument), še ni rečeno, da je psička tista, za katero jo predstavlja.
Takim zapletom se lahko izognete edino tako, da kupujete psa (ki je nekaj več, kot del pohištva) tam, kjer je bil rojen - torej pri vzreditelju.

Odgovarja: Jana Pahovnik

Vprašanje:
Prvič imamo leglo vipetov - malih angleških hrtov. Povrgla jih je pet let stara Unika Komarska (oče Karstia Cut the Cloud). V javnosti je bila psica vedno atrakcija za mimoidoče - poznavalce in nepoznavalce. Sedaj imamo pri prodaji še zadnjih dveh mladičev (Valdo in Velvet) iz legla kar nekaj težav. Zavedamo se, da so sedaj pri 10 tednih zelo učljivi in primerni za socializacijo. Zanima me, ali lahko to dejstvo, da bosta še nekaj časa pri materi, vpliva na njun razvoj? In čemu pripisati , da je tako malo dobrih odločitev?
Jože

Odgovor:
To, da mladiča ostajata dalj časa pri vas, ne more biti razlog za kakršnekoli težave v njunem psihofizičnem razvoju, v kolikor upoštevate razvoj mladičkov. Vsekakor morate v času, ko sta še pri vas poskrbeti, da bosta imela oba priliko spoznati svet, ljudi in druge pse, če je le možno posamično. Svetujem vam, da ko so opravljena vsa cepljenja, mladička navajate na ovratnico in vrvico, na sobno čistočo ter na zunanji svet. če se le da, ju ločeno peljite na sprehode, tako v naravo kot v bolj prometno okolje, dovolite da se spoznavata z ostalimi ljudmi, psi in živalmi. Seveda pod nadzorom. Poskusite jima nuditi okolje, kot bi ga doživela v novem domu. Počasi ju lahko začnete učiti tudi različne ukaze (priporočljivo je ločeno učenje, da ni motečih dejavnikov), ju navajate na vožnjo z avtom itd. Vsekakor pa ju obvezno navadite na življenje brez njune mame, saj se verjetno tudi ne hranita več pri njej. Seveda to ne pomeni, da se ne smejo več videti, vendar pa naj spijo v ločenih prostorih, oziroma naj se navadita tudi samostojnega življenja preko dneva. Po možnosti naj se naučita preživljanja časa tudi ločena drug od drugega.
če bosta pri vas še dalj časa, razmislite tudi o vključitvi v kako malo šolo ali igralne urice. Seveda naj bo vsak s svojo osebo.
Želim vam veliko uspeha pri iskanju novih lastnikov in pa čim bolj uspešno navajanje kužkov na ta svet!

Odgovarja: Mihela Zupanc