Vprašanje:
Moja kužka je stara 20 mesecev in koplje po venomer na sveže zasajeni zelenici. Je zelo zvita, ker jo nikoli ne opazimo pri kopanju novega rova. Moja mamica je tudi zelo jezna, ker ji je izkopala tudi rože. Očka pa se jezi, ker mora zelenico sejati vsak teden vsaj 2krat. S to lumparijo nas je začela jeziti že konec poletja.
Maša
Odgovor:
Draga Maša, verjamem, da imaš svojo kužko zelo rada. Z njo prebij veliko časa in se igraj. Ko bo igre in sprehoda konec, pa jo zapri v boks. Problem bo rešen. Kužka ne bo kopala, očka in mamica pa bosta vesela.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
Pred kratkim sem dobila psičko, ki je stara dva meseca. Po njenemu obroku bi jo rada navadila, da gre ven na potrebo, toda ne vem ali je že dosti stara za kakšen sprehod, pa tudi ne vem kako bi jo to naučila.
Ker hodim še v šolo, me dopoldan ni doma, moja psička pa joka. Kako ji naj pomagam? Doma imam tudi eno leto starega mucka. Preden je prišla psička, je imel cel prostor zase, a zdaj si ga mora deliti. Mucek je zelo jezen, ker mora deliti sobo, kar ga čisto razumem. Kako naj ju pripravim, da bosta živela kot prijatelja?
Špela
Odgovor:
Škoda, da o tem niste razmišljali, še preden ste kupili psa, saj so bili problemi predvidljivi. Kuža je sposoben kratkih sprehodov in gotovo bo začel opravljati potrebo v naravi. Normalno je, da joče, saj je šele pred kratkim zapustil leglo.
Z muckom lahko imata resne probleme in pripravljeni bodite celo na spopad, v katerem bo najbrž mucek zmagal. Zanj je zdaj kuža vsiljivec in težko se bo navadil skupnega življenja. Najbolje je, da psu določite prostor (ki bo samo njegov) na takem mestu v stanovanju, da ne bo motil mačka. Poskrbite, da bosta čim več ločena, še posebej takrat, ko sta sama doma.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
Pred 4 dnevi sem dobila 6 mesecev staro psičko. Prvi dan sem ji pustila, da se nas navadi doma, potem pa sem začela počasi z učenjem enostavnih stvari "pridi sem in sedi", vendar me psička ne jemlje resno - vse druge v družini bolj uboga ali pa se jih boji. Na vsak moj ukaz se vrže na hrbet, noge da v zrak in me gleda. Vstati potem sploh noče, tako da jo moram dvigovati.
Kaj naj naredim, da me bo bolj upoštevala? Malo me je strah, da ne bom imela dovolj nadzora nad njo, ker bo le malo večja psička.
Barbara
Odgovor:
Kar je za nas ljudi čisto enostavno, je kužku zelo zapleteno. Psi ne razumejo besed "pridi sem", "sedi"... Šele takrat, ko te besede dopolnimo s čutnim vplivom, razumejo, kaj želimo, ko izrečemo posamezno besedo. Pojdite stran od psičke, v roke vzemite kakšno pasjo poslastico (seveda ne takrat, ko bo psička preveč sita). Počepnite, pokažite ji, kaj imate, ter jo povabite k sebi. Iz radovednosti ali zaradi prijetnega vonja (npr. košček klobase...), bo psička gotovo prišla k vam. In ko bosta to pridno vadili, bo čez nekaj časa gotovo razumela besede "pridi sem". Vaš položaj in izkušnje ji bodo povedale, da jo čaka pri vas nekaj prijetnega. Nato roko dvignite tako, da ne bo dosegla hrane, morda ji celo malo pomagate s pritiskom na zadnjo plat in ji rečete "sedi". Ko to naredi, ji daste zasluženo nagrado. Zapomnite si: za nagrado mora kuža vedno nekaj narediti. Predlagam pa vam, da obiščete tečaj vzgoje mladih psov v najbližjem kinološkem društvu.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
Pred dvema tednoma sem dobila dva meseca staro psičko mešanko. Preden sem jo dobila, je imela zelo veliko pasjih prijateljev, a zdaj je sama. Jaz hodim v šolo, ona pa doma joka. Ampak ne samo takrat, ko me zelo dolgo časa ni, cvili in joka tudi takrat, ko me ni za minutko. Kaj naj naredim, da bo nehala lajati?
Imam pa tudi problem, ker še ni navajena lulati in kakati zunaj. Zdaj, ko spi v svoji sobi, ima na tleh časopisni papir. Ko dobi hrano, jo pustim zunaj, toda ona se ne polula in pokaka. To ponavadi dela ponoči in sploh ne razumem zakaj?
Špela
Odgovor:
Dva meseca star kuža je kot dojenček. Tudi dojenčki kakajo in lulajo ponoči. Daj psički čas. Tudi njeno jokanje je normalno. Ko si doma in se umakneš za trenutek, jo umirjaj z glasom in jo pohvali, če bo počakala za vrati brez joka. Seveda jo tudi nagradi s pasjo poslastico. čaka te veliko potrpežljivosti in vztrajnosti.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
Sem novopečeni in srečni lastnik čistokrvenga psa rottweilerja. To mi je prvi pes te pasme in se mi poraja vprašanje glede repa. Zanima me, koliko vretenc se psu pusti v repu, ko se mu ga odreže. Namreč pri nekaterih opažam, da imajo po eno ali dve, nekateri pa niti enega. Kaj je pravilno?
Rade
Odgovor:
Predlagam, da se obrnete na Klub ljubiteljev rottweilerjev Slovenije, g. Rajko Rotner, tel. 01 787 85 68 in 041 391 141. Tam vam bodo dali natančne podatke, ki vas zanimajo, hkrati pa vam lahko povedo tudi marsikaj koristnega o vzgoji vašega novega pasjega družinskega člana.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
čeprav se nam bo nemški bokser pridružil šele drugo leto spomladi, že zdaj zbiramo informacije. Prispevki o klikerjih so me navdušili, sploh, ker sem brez prisile (za klikerje takrat še nismo vedeli) dvajset let nazaj učila tudi svojega nemškega ovčarja. Zanima me, kje kliker lahko kupim.
Mojca
Odgovor:
Kliker lahko kupite v nekaterih bolje založenih trgovinah za male živali, za več informacij pa se obrnite na gospo Manjo Žiberna, predsednico Kluba ljubiteljev psov Divača.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
Imam en problem in sicer nikjer ne najdem nobenih podatkov o pasjih hotelih in sicer na štajerskem ali v bližnji okolici?
Laura
Odgovor:
Seznam nekaterih hotelov lahko najdete tukaj!
Nekaj jih je tudi na Štajerskem.
Odgovarja: Lili Ograjenšek
Vprašanje:
Naša psička pri vožnji z avtom (R5) rada sedi in gleda naokoli in zelo redko leži. Ker pa jo peljemo na zadnjem sedežu in je ona še kar velika, je seveda takšno prevažanje precej nevarno. R5 nima varnostnih pasov na zadnjih sedežih, tako da si s tistim pasom, ki je narejen za pričvrstitev na varnostni pas, nismo mogli pomagat. Kužice ne mislimo prevažati v prtljažniku (tudi s tem imamo slabo izkušnjo iz trčenja, k sreči kužice takrat ni bilo z nami). Mi lahko svetujete, kako bi poskrbeli za njeno varnost tekom vožnje?
Katarina
Odgovor:
Iz vašega opisa sklepam, da varnostno oprsnico za prevažanje psa v avtu že imate, niste pa jo mogli uporabiti. Pomagate si lahko takole: v prtljažniku pritrdite daljši povodec ali močnejšo okroglo vrvico, ki ima na obeh straneh karabin. Ta povodec ali vrvico med sedežem in naslonjalom potegnete v
prednji del. Dolg naj bo toliko, da bo karabin povodca segel na zadnje sedeže, nikakor pa ne do roba ali celo preko. Karabin pripnete na oprsnico in zadeva bo rešena. Psička bo lahko sedela, ležala in se premikala na levo in desno po sedežu, ne bo pa mogla na tla. V primeru nenadnega zaviranja ali trka jo bo povodec zadržal.
Druga varianta pa je postavitev kovinske ograje za prednjimi sedeži. Dobijo se teleskopske, ki so prilagodljive po višini in
širini ter se v nekaj minutah postavijo in odstranijo. Mehke mrežaste pregrade ne priporočam, ker pri večjem psu ne zavarujejo dovolj in so bolj vizualnega značaja. Srečno!
Odgovarja: Danica Simončič (Gali Ljubljana)
Vprašanje:
Sva lastnika 10 tednov starega samčka pasme border collie. Sicer je izredno hitro učljiv, tudi ukvarjava se z njim izredno veliko, imava pa en problemček. Zmeraj namreč grize in, če nisva dovolj hitra, tudi požre vse, kar najde. Ponavadi so to črvi, polži, koščice ali celo kamenje. Ima dovolj igrač za grizenje in žvečenje (vrv, žogico iz gume,...), prav tako mu skušava preprečiti žvečenje ostalih stvari z odločnim "ne" in mu takoj ponudiva njegove igrače ter ga pohvaliva, ko jih začne gristi. Skrbi naju za njegovo zdravje, prav tako pa je kar mučno zmeraj gledati psu pod gobec med sprehodi, še posebej, ko se stemni. Razmišljala sva tudi že o najlonskem nagobčniku, a misliva, da to ne bi bila prava metoda.
Nina in Tomaž
Odgovor:
Svetujem vam nadzor, čeprav verjamem, da je neprijetno gledati psu ves čas pod gobec. Nadzor bo lažji, ko bo pes na povodcu, saj se takoj ustavi za dlje časa, če želi kaj požreti. Ko bo prost, se z njim igrajte (npr. prinaša naj vam žogico ali kakšno drugo igračo). Najlonski nagobčnik pa mu verjetno ne bo preprečil, da ne bi česa manjšega požrl ali polizal.
Odgovarja: Lili Ograjenšek