Vprašanje:
Doma imamo psičko Tajo, pasme zlati prinašalec, ki bo stara dve leti. Živi z nami v stanovanjskem bloku. Hranimo jo s konzervami (pol leta), saj se je briketov Eukanuba očitno naveličala. Včasih dobi tudi
testenine, jabolka, riž, kruh... (to niso glavni obroki). Vemo, da ji ne smemo dajati stročnic in krompirja. Je enkrat na dan (zvečer). Ko smo z njo na sprehodu, poje vse kar najde, pa čeprav je sita. Strah nas je, da bi pojedla tudi kaj neužitnega. Kaj naj ukrenemo?
Ko bi se naj dlaka menjala (iz poletne v zimsko), je naša Taja izgubila dosti podlanke in tudi sicer se ji je dlaka zelo spremenila, postala je redkejša. Ne najdemo vzroka zakaj. Ali je kriva prehrana, pomanjkanje vitaminov in mineralov, ali je za to krivo toplo stanovanje, ali kaj drugega? Po skrbnem, vsakodnevnem česanju, se sedaj več ne pusti česati. Ali nam lahko pomagate? Ali je potreben obisk v ambulanti?
Lia

Odgovor:
Konzerve niso popolen obrok in kljub temu, da ji občasno dajete tudi drugo hrano, verjetno dobi premalo tistih sestavin, ki vplivajo na njeno počutje in zunanji videz. če se je naveličala enih briketov, poiščite druge, ki jih bo z veseljem pojedla. V specializiranih trgovinah za živali je velika izbira in zagotovo boste našli pravo hrano. Med brikete pa ji lahko primešate tudi druge dodatke. Pravilno sestavljena hrana ji bo dala občutek sitosti in verjetno se bo iskanje še užitnih stvari na sprehodih omililo. Vaša naloga je, da se na sprehodu zabava z vami, da jo vseskozi motivirate za vadbo in igro. Ne pustite je, da se zdolgočaseno sprehaja in išče, kaj bi lahko požrla.
Slabša hrana je verjetno tudi vplivala na stanje dlake in kože in ko boste to spremenili, bi se po približno mesecu dni stanje moralo izboljšati. Predlagam vam, da vsaj na začetku spremenjene prehrane dodajate tudi kakšno kakovostno sredstvo, ki bo pospešilo rast nove, bolj zdrave dlake.
Pri česanju bodite nežnejši, mogoče ste jo preveč cukali in se zato ne mara več česati. Za nego priporočam gumijasto krtačo "zoom groom" (dobite jo v trgovini Gali&Nika na Linhartovi 66 v Ljubljani, telefon 01 437 77 88). Za boljši občutek pa jo lahko odpeljete na pregled k veterinarju, ker ni nujno, da bi bila samo hrana lahko vzrok za težave.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psičko - katalonski ovčar, staro leto in pol. Vedno je imela rada muce, se z njimi igrala, jim dovolila piti vodo iz posode... Ker sem v službi in je tako sama po 10 ur na dan, sem ji po posvetovanju z veterinarjem včeraj zvečer pripeljala mladega (2 meseca) starega muca. Bila je radovedna, cvilila je, ker ni mogla do njega - po dosedanjih izkušnjah bi ga verjetno polizala in se nežno igrala z njim. On pa ni bil takšnega mnenja, zatekel se je v svojo košaro, do katere psička ne more, tudi danes piha nanjo, se skriva in gode. Psička pa cvili, ker bi ga rada imela na dosegu gobčka. Rekli so mi, da je najbolje, da ju postim pri miru in čakam, da muc sam od sebe začne zaupati psički. Vseeno pa me zanima, če lahko kako pospešim proces spoprijateljevanja ali je najbolje pustiti času čas. Ne upam si veliko ukvarjati se z mucom, saj bi to psičko naredilo ljubosumno. Muc pa se mi tudi smili, saj je včeraj zapustil svoj domek in bratce ter takoj naletel na ta velik šok. Prejšna lastnica je imela tudi psa in muckova mati se je igrala z njim. Mucek pa prej ni imel stika s psom.
Urška

Odgovor:
Ne silite ju skupaj, pustite času čas in počakajte, da se bosta sama začela približevati drug drugemu. Mačja in pasja govorica se razlikujeta, zato oba potrebujeta neko obdobje, v katerem se bosta postopno navajala drug na drugega.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 11 mesecev staro psičko tibetanko, ki vedno grize pohištvo in ljudi. Zanima me, kako jo lahko mi ali če se bo sama odvadila grizti?
Matic

Odgovor:
Dolgo ste čakali, preden ste začeli razmišljati, da bi jo tega odvadili. Sama ne bo nikoli odnehala, saj ste ji do sedaj to omogočili in je grizenje že postalo stalen vedenjski vzorec. Začeti bo treba z vzgojo. Najprej jo morate naučiti upoštevati prepoved, kar je povezano tudi z vašo pridobljeno (ali tudi ne) avtoriteto. Kadar boste prisotni in bo hotela začeti z grizenjem, jo morate z ostrim in odločnim ukazom (ne, ne smeš, nehaj, ipd.) prekiniti v njeni nameri, za upoštevanje prepovedi pa jo morate pohvaliti in ji za nagrado ponuditi drug predmet (njeno igračo), ki ga bo lahko grizla. V vaši odsotnosti pa bo preprečevanje malo težje. Najboljša rešitev bi bila hišni boks, v katerem bi počakala, da kdo pride domov. Druga možnost je uporaba pršil, ki pse odvračajo od grizenja predmetov. Tretja možnost pa je, da v času vaše odsotnosti počaka v manjšem prostoru, v katerem ne bo imela možnosti za uničevanje.
Grizenje ljudi boste odpravili na podoben način, s prepovedjo, pohvalo in nagrado. če grize domače, obmirujte; če se ne boste gibali, bo njeno zanimanje hitro prešlo in si bo našla drugo zabavo. Poskusite tudi s prepovedjo. V primeru grizenja drugih ljudi, jo imejte v njihovi bližini pod nadzorom (povodec). Tik pred začetkom grizalnega "napada" jo s povodcem zaustavite, da do človeka ne bo mogla, in ostro izrecite prepoved.
Delati boste morali dolgo časa, vsak dan in ob vsakem poskusu uničevanja ali grizenja. če ne boste dovolj vztrajni in dosledni, bo hitro ugotovila, da ni nobene potrebe po uboganju in bo veselo grizljala naprej.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Kupil sem 7 tednov starega psička pasme Jack Russell. S samo vzgojo psička nimam problemov, vendar pa imamo doma še starejšo 12 letno psičko pasme francoski bulldog, ki pa ni ravno navdušena nad njegovim prihodom. Še posebej, ko je psiček poln energije in se poskuša z njo igrati, se ona razjezi in ga napade. Z ostalimi psi zunaj nimam težav, vendar pa sem pričakoval, da bo pokazala svojo avtoriteto. Vendar imam občutek, da ko se razjezi nanj, da njena jeza ne popusti in noče odnehati. Do sedaj sem bil vedno v bližini in sem preprecil, da bi se karkoli hujšega zgodilo in jo oštel. Vendar pa se bojim, da bi lahko prišlo do kakšnih hujših poškodb, saj je mladiček še čisto majhen. Zanima me, če je moj strah, da bi huje poškodovala psička, zaman? In kaj mi priporočate?
Gregor

Odgovor:
Psička je bila do prihoda mladička gospodarica in povsem normalno je, da hoče mlajšemu pokazati, kdo je kdo. V njenih letih si ona že želi in zasluži malo miru in spoštovanja mlajših. Kot starejša in v tem trenutku vodilna, ga bo vzgajala po svojih merilih in če ji želenega miru ne boste omogočili, se bo enkrat gotovo odzvala zelo agresivno. To pomeni, da ga lahko tudi resno poškoduje. Ta nevarnost bo trajala tako dolgo, dokler ne bo mladič priznal njene nadrejenosti in bo začel razumevati in sprejemati njene opozorilne znake ter se pravočasno umakniti in prenehati z nadlegovanjem. Dokler se odnos med njima ne bo uredil, ju ne puščajte brez nadzora.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Smo štiri-članska družina. Živimo malo izven centra Ljubljane, v večstanovanjski hiši z ograjenim dvoriščem. Mlajši otrok (hči, 12 let) precej "navija" za psa, vendar z ženo nisva čisto prepričana ali smo "pasja" družina. V osnovi imamo vsi radi živali, vendar se bojiva, da vsled vseh obveznosti (najinih in otrok) ne bomo imeli dovolj časa za vzgajanje in sprehajanje psa izven dvorišča. Ker smo vsi prevečkrat priča zanemarjenim in zapuščenim ljubljenčkom, ki so si jih družine omislile zaradi "ljubega miru v hiši", sva z ženo precej previdna pri odločanju "Pes DA" ali "Pes NE".
Ali obstaja kje kakšen vprašalnik za "začetnike", kjer bi na osnovi enostavnih odgovorov na vprašanja (npr. "Ali imate možnost postaviti pesjak?" ali "Koliko časa dnevno se lahko ukvarjate s psom?" ali ...), na katera bi odgovarjala vsa družina, prišli do ugotovitev ali smo sposobni imeti psa?
Matjaž

Odgovor:
Pri odločanju za psa ali proti je potrebno odgovoriti na mnoga vprašanja ter se o marsičem dogovoriti, zato me veseli, da ste k odločitvi pristopili načrtno in odgovorno. Pripravil sem vam nekaj najpomembnejših vprašanj, na katera si morate odgovoriti.
1. Ali so sosedje naklonjeni živalim in bodo vašega psa pozitivno sprejeli?
2. Ali ste pripravljeni zjutraj pred odhodom v službo ali v šolo najprej peljati psa na sprehod?
3. Ali ste pripravljeni takoj po prihodu iz službe ali šole psa peljati na sprehod?
4. Ali ste pripravljeni zvečer psa peljati še enkrat na sprehod?
Glede na to, da živite v večstanovanjski hiši, bi bilo najbolje, da bi pes bival pri vas v stanovanju in ne zunaj v pesjaku.
Zato bo odrasel pes potreboval najmanj 3 sprehode dnevno, dva daljša in enega krajšega, mladiček pa več krajših dnevno.
5. Ali boste mladička lahko hranili večkrat dnevno v približno enakih časovnih razmakih?
6. Ali boste mladička lahko kmalu po vsakem obroku peljali ven?
8. Koliko časa ni nobenega doma?
9. Koliko časa (v urah) bo vsak družinski član lahko namenil ukvarjanju s psom (hranjenje, nega, vzgoja, učenje in šolanje, igra, sprehodi)?
10. Ali boste družinsko življenje lahko organizirali tako, da bo psiček imel vsak dan približno enak urnik?
11. Ali boste na začetku prenesli kakšno lužico ali kupček v stanovanju?
12. Ali že kaj veste o vzgoji in učenju mladiča, o njegovih potrebah in zahtevah? Ali veste toliko, da bi brez pomoči znali takoj ravnati z mladičem?
13. Ali ste se zaradi psa pripravljeni odpovedati kakšnim stvarem, obiskom, zabavam, ipd.
14. Ali ste pripravljeni na pogostejše čiščenje stanovanja (dlake, prah, odtisi tačk)?
15. Ali ste pripravljeni na izpopolnjevanje znanja o psih?

če bodo odgovori na zgornja vprašanja pozitivni, si boste morali odgovoriti še na druga vprašanja.
16. Kakšnega psa želite: velikega, majhnega, dolgodlakega, kratkodlakega, samca, samico, aktivnega ali mirnega...
17. Kje v stanovanju bo njegovo glavno ležišče?
18. V katere prostore ne bo imel vstopa?
19. Kako si bomo razdelili obveznosti do psa?
20. Kdo bo odgovoren za vzgojo, učenje, šolanje? (Vsekakor mora to biti odrasla oseba, ki ji otroci lahko pomagajo)
21. Kaj bomo storili, če se bo kdo čez nekaj časa začel obveznostim izogibati?
22. Kaj bomo storili, če čez čas ugotovimo, da vsega ne bomo zmogli?
23. Ali smo pripravljeni na finančne stroške?

Predlagam vam obisk zavetišča za živali, peljite na sprehod kakšnega psa, potem pa se pogovorite. Poskusno si teden dni organizirajte tako, kot da bi psa že imeli. Pred končno odločitvijo pa predlagam še pogovor s poznavalcem psov, ki bi vam lahko tudi svetoval izbiro prave pasme za vaše razmere.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanima me, kako psa naučiti, da uporablja WC?
Sandi

Odgovor:
Niste napisali starosti psa, ali gre za samičko ali samca. Psičko bi s pravilnim in doslednim učenjem morda naučili uporabljati "pasji WC", samca je skoraj nemogoče naučiti oz. ga je možno naučiti le v določenih okoliščinah. Samec namreč pri uriniranju nikoli povsem ne izprazni mehurja, ampak teritorij označuje s posameznimi curki urina. Do spolne zrelosti bi še nekako šlo, potem pa verjetno ne več. če bi bil navajen potrebe opravljati v stanovanju oz. v WC, bi takrat prav gotovo začel označevati celotno stanovanje. Ne ubadajte se z vprašanjem, kako naučiti psa uporabljati WC, raje ga naučite potrebe opravljati zunaj.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred štirimi dnevi sem kupila 8 tednov staro zlato prinašalko. Poleg sem že dobila vrečko briketov za mladičke. Ker različni viri priporočajo različne načine hranjenja psičke, vas prosim, če mi lahko poveste s kakšno hrano je najbolje da jo hranim. Ji lahko brikete namočim v razredčeno juho? Ji lahko dam kakšen košček mesa iz juhe, kljub temu, da je to dvoje slano? Prosim, da mi svetujete, saj jo želim primerno hraniti in ne želim, da bi jedla samo pasje brikete. Tudi meni ne diši dunajski zrezek vsak dan. Koliko časa približno bo psička potrebovala, da bo ločila mene kot lastnico od drugih ljudi. Ko greva na sprehod želi tega nadaljevati z vsakim, ki jo poboža.
Zlatka

Odgovor:
Predlagam vam hranjenje s kakovostnimi briketi, konzervami, ostalo pa naj bo dodatek. Briketirano in konzervirano hrano kupujte v specializiranih trgovinah, izbirajte med hranami super premium ali premium razreda, do približno enega leta starosti ji dajajte brikete za mlade pse (junior); konzerve izberite med tistimi, ki imajo visoko vsebnost mesa. Na našem tržišču se tudi dobijo konzerve s 60 ali več procenti mesa. Malo vsebine iz pločevinke dodajte obroku briketov, prelijte z manjšo količino tople vode (vode naj bo toliko, da se na dnu naredi cca 1 cm "omake"), dobro premešajte in ji ponudite. Včasih ji v obrok lahko primešate tudi sesekljano surovo zelenjavo ali dodate malo riža, makaronov, kosmičev, polente ipd. Ti dodatki naj ne presegajo 20 % količine posameznega obroka. Občasno naj dobi skuto, dvakrat tedensko ji lahko primešate surov jajčni rumenjak, tudi kakšen ostanek vaše hrane lahko "pade" v njeno skledo, vendar ne sme biti preveč začinjen. Hrano, ki ji jo boste dajali, naj vedno dobi v svoji posodi, ne hranite jo od mize, čeprav ji boste namenili kakšen košček z vašega krožnika.
S psičko se veliko igrajte, skozi igro jo učite dovoljenih in nedovoljenih dejanj, gradite si avtoriteto, pri vsaki prepovedi ali dovoljenem dejanju bodite dosledni in vztrajajte toliko časa, da dosežete želeno. Pri srečanjih z drugimi ljudmi jo zamotite z igračo, drugačnim glasom, piskom ali priboljškom. Njeno pozornost z drugih ljudi preusmerite nase, učite jo tudi prihajanja na klic. Zdaj je v tisti starosti, ko se psom "odpre svet", radovedni so in če nimajo še slabe izkušnje, bo vsaka živa stvar zanimiva, postajajo bolj samostojni in neodvisni. Prav zato jo morate na vsakem sprehodu učiti, seveda pa ji morate omogočiti tudi stike z drugimi živalmi in ljudmi. če se bo v vaši družbi počutila najbolj varno, če se boste z njo vi največ igrali, jo učili, prepovedovali in zahtevali, bo hitro razumela, kdo je njen glavni "šef".

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zadje čase pogosto prebiram vaš portal in sem presenečena, ker je toliko koristnih podatkov zbranih na enem mestu. Osebno bi potrebovala bolj specifičen nasvet, zato sem se odločila, da vam pišem.
Sem lastnica 6 let stare dalmatinke Peline. Psičko sem si želela že od otroštva in ko sem imela svoj denar, sem ga najprej porabila za mojo Pelino. čudovita je in zelo postavna. Stvari pa so se kmalu zapletle. S komaj 8 mesecev staro sem šla na sprehod po stranski cesti, ob kateri so lastniki imeli privezanega podivjanega nemškega ovčarja. Tokrat pa ni bil privezan in mi je psičko "raztrgal" tako, da sem jo morala odpeljati v ambulanto na šivanje. Kmalu po tem neljubem dogodku je Pelina napadla svojo najboljšo "prijateljico" jazbečarko. Zaradi notranjih krvavitev je jazbečarka, ki smo jo imeli že 12 let poginila. Od takrat Peline nisem upala več imeti na prostosti in je zmeraj v boxu ali na povodcu. Tudi, če smo vsi zunaj, je na povodcu, ker ko zagleda psa, ponori in nikogar ne posluša in ne uboga. Zadnje čase je postala agresivna tudi na tekače in kolesarje. Sama tehtam 50 kg in jo težko obvladam, tako da je kljub temu da je bila na povodcu, skočila v delavca na cesti in ga vgriznila v roko. Nisem pristaš nagobčnikov, ker se v tem primeru ne more braniti, če jo kak potepuh, ki jih pri nas ne manjka, napade. Predlani smo jo pripustili v upaju, da se bo po brejosti malo umirila in se zaradi mladičkov navadila na bližino drugih psov. Bila je skrbna mamica in dobra psička, vendar pa samo za svoje mladičke. Zadnje čase je res nemogoča. Pričeli smo jo z avtom voziti na oddaljen travnik, da se tam v miru lahko sprehaja, ampak če med prevozom gre po cesti pes, se tako zažene v zadnje okno in laja in nori in cel avto je njen. če sva sami doma v hiši, je čisto drug pes. Mirna, lena, poslušna... Samo, saj veste kako je pustiti dalmatinca samega v hiši. Vse obrne na glavo. Občutek imam, da blazno trpi in ona in mi, ker smo živčni in moramo ves čas paziti, da niso odprta kakšna vrata, da je ovratnica dobro zategnjena, da ne pride po cesti kak pes, ko jo imamo zunaj... če hoče biti na zraku, mora biti v boxu in je za vsak korak odvisna od nas. Doma mi prigovarjajo, da bi jo usmrtili, ker si ne predstavljam kakšni stroški so lahko, če še koga ugrizne, da zagotovo trpi, ker je vedno zaprta, ker nikoli ne more prosto teči, itd. Rada bi se prepričala, če se s takim psom res ne da več kaj narediti in mu pomagati, kajti ko me gleda s svojimi rjavimi očki, si mislim, da mora biti človek, ki bi jo lahko usmrtil, prava golazen.

Odgovor:
Predlagam vam strokovno pomoč, saj na osnovi nekaj stavkov z napotki celotnega problema ne boste mogli odpraviti. Potreben bo natančen načrt ravnanja in dela ter vaše sodelovanje. Lahko me kontaktirate na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo psa mešančka, starega 2 leti. Vzeli smo ga v zavetišču, ko je bil star 3 mesece. Do 1 leta se je do drugih psov obnašal kar v redu. Zadnje leto pa je do vsakega napadalen. Naježi se, renči. Večjih se boji in se naježi od strahu in tudi laja, na manjše bi se pa kar spravil. Ponavadi je tako, kadar je na povodcu. V naselju pa ne more biti kar spuščen. Kadar grem kam na sprehod v naravo, vedno gledam, če ni kje v bližini kakšen pes. Drugače je pa prijazen, še kar poslušen. Imamo ga v stanovanju in je kot družinski član. Dali smo ga tudi kastrirati, pa ni nič bolj umirjen.
Katarina

Odgovor:
Za lažje vodenje priporočam "halti" ali povodec "gali". V bližini drugih psov pridobite njegovo pozornost, ukvarjajte se z njim in ostale povsem ignorirajte. Vsak dan z njim vadite čim več poslušnostnih vaj. Uveljavljajte svojo voljo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma že imamo psičko mešanko staro, 7 let. Je pridna, uboga (sicer bolj očeta, ker ji tudi on daje hrano), vendar je včasih preveč agresivna, celo ko dobi kost, zna zelo renčati, če ji jo vzameš in je tudi preveč bojezljiva. Psičko smo dobili, tako da so jo eni ljudje našli nekje, mi pa smo jo vzeli v naš dom. Kmalu bomo dobili še enega psa - psičko staro 8 tednov. Psička bo pasme zlati prinašalec. Naša pšička in zlata prinašalka sta se sicer že srečali na domu mlajše, vendar odziv ni bil najboljši, saj se je mlajša začela igrati z našo psičko in ta je pokazala zobe, kasneje pa je vsaj dvakrat zarenčala na njo. Zdaj me zanima, kako naj prinesemo maljšo psičko domov? Ali naj ju pustimo same, da se "spoprijateljita", čeprav naša psička ni družaben pes? Za spanje in hranjenje smo mislili imeti isti boks za obe, pač bosta dve uti v tistem boksu. Je to pametno?
Kaj nam svetujete glede na to, da prvi odziv ni bil najboljši, čeprav ni bilo na domačem dvorišču? Zna se tudi zgoditi, da bomo samo z mlajšo psičko šli na sprehod. Ali je to dobro? Drugače pa smo mislili, da bi se še vedno s starejšo ukvarjal oče, saj njega najbolj spoštuje, z mlajšo pa bi se ukvarjala jaz - stara 24 let. Je tako dobro? V raznih knjigah sem prebrala, da znajo biti problemi, če sta obe psički. Potem sem spet slišala, da je v redu, če je naša psička že starejša... itd. Ne vem. Prosim, če mi svetujete, kako pripeljati novo psičko domov, ali biti zraven, kaj delati...?
Martina

Odgovor:
Predlagam vam, da drugi stik med njima opravite na povsem nevtralnem terenu, daleč od vašega doma. Obe naj bosta na začetku na povodcu, ne dajajte jima nobenih igrač ali priboljškov, niti mlajše ne božajte. Ko boste videli odziv starejše in če bo po vaši presoji pozitiven, ju odpnite. Ne silite ju skupaj, pustite, da bo ena ali druga pokazala radovednost. Vzemite si dovolj časa, sprehajajte se in pustite psičkama, da sami prideta skupaj. Ves čas pa ju morate neprekinjeno opazovati in nadzorovati. Kasneje se z obema odpravite domov. Že pred tem pripravite pesjak tako, da bo imela vsaka svoj ločen prostor. Glede na odziv starejše psičke na tujem terenu bo mogoče malo težav in če bi se odzvala agresivno, boste morali vi kot vodja stvari odločno urediti. Na sprehode lahko hodite z obema ali samo z eno in potem z drugo. Razmislite tudi o morebitni sterilizaciji mlajše.

Odgovarja: Martin Simončič