Vprašanje:
Imam 22 mesecev starega zlatega prinašalca. V naši neposredni bližini je 2 leti stara labradorka, ki se ženi (goni). Našemu zlatku se je zato povsem odtrgalo. Že celih 14 dni zavija (tuli kot volk), laja, ne je in samo čaka na priložnost, kako bi lahko pobegnil k njenemu pesjaku. Tudi, ko gremo na sprehod, se pred njihovo hišo vrže na tla, strmi v pesjak in bevska. O kakšnem nadaljevanju sprehoda niti slišati noče, tako da ga moramo dobesedno vleči oz. nesti nazaj domov. Povejte mi, koliko časa lahko takšno stanje še traja, oz. ali se dobi kakršnokoli sredstvo (sprej, ovratnica, itd), da bi pomirili ta njegov pubertetniški nagon? Kastracija namreč ne pride v poštev.
Slavi

Odgovor:
Tako stanje bo trajalo ves čas njene gonitve in proti temu vi ne morete storiti ničesar. Gre za normalno odzivanje samca. Sosedu predlagajte (povejte za težave vašega psa), da naj ob naslednji gonitvi psički daje neškodljive zeliščne tabletke, ki bodo vonj nevtralizirale, gonitvenega ciklusa pa ne bodo v ničemer spremenile. Dobi jih v bolje založenih specializiranih trgovinah za živali.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanimam se za vaš poklic (oz. naziv kinolog) in bi rada vedela kaj več o njem. Ali potrebuješ kakšno posebno šolo itd. Zanima me vaše delo, kaj delate... Sem velika ljubiteljica psov in me to zelo zanima.
Petra

Odgovor:
Pri nas še ni uradnega poklica "kinolog" in za to tudi ne obstaja smer izobraževanja. Najbolje bo, da se vključite v kinološko društvo, kjer boste pridobivali izkušnje. Za svoje znanje s tega področja lahko največ storite sami, berite dosegljivo literaturo, iščite informacije na interentu, pogovarjajte se s psičarji, obiskujte pasje razstave, tekmovanja...

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam zlatega prinašalca, star je dve leti in se strašno boji pokanja, kadar je sam. Temu je najbolj kriva slaba izkušnja iz prejšnjega silvestrovanja, ko so v njegovi bližini sosedje pokali s petardami in raketicami. Pri nas ni bilo nikogar doma. Bil je zaprt v boksu, nekako je pregrizel kovinsko ograjo in pobegnil v gozd. čez kako uro smo ga našli. Dlesni je imel močno otečene od grizenja ograje, en zob je imel okrušen.
Kriv sem sam zaradi svoje nevednosti, saj si nikakor nisem mislil, da se lahko kaj takega zgodi, oz. da se pes lahko tako boji pokanja. Sedaj že ob vsakem poku nekje v daljavi ali ob prihajajoči nevihti postane nemiren in začne gristi ograjo. Že zaradi njegovega zdravja me skrbi, da se mu ne bo kaj pripetilo v tem obupu, saj ne morem predvidevati, kdaj bo kje kdo pokal ali pa ko se nenadoma pojavi nevihta in ni nikogar doma. Vse skupaj me žalosti, ko vidim, kako ga je strah zaradi nekih malenkosti. Sprašujem vas, kako bi ga bilo najlaže pripraviti do izgube tega občutka strahu? V takih trenutkih ga sicer mirim, vendar pa to ni rešitev, saj ga bo drugič zopet strah, če ne bom poleg. Ali mu lahko vrtim posnetke takih pokanj in grmenj ali to v mojem primeru ne pride v poštev?
Dušan

Odgovor:
Lahko ga na neprijetne zvoke navajate s pomočjo posnetkov, vendar bodite zelo previdni in začnite počasi. Nekaj dni naj bo jakost zvoka nastavljena na minimum, pes pa naj bo od izvora zvoka oddaljen nekaj metrov. Potem postopno jakost višate. Ob tem morate biti v bližini psa in ga opazovati. Ob vsakem znaku nemirnosti ali strahu, morate jakost ponovno znižati za nekaj dni. Psa ne smete tolažiti, ga pomilovati, ampak se z njim igrajte, kot da je vse normalno. Obnašajte se tako, kot da vi zvokov sploh ne slišite. V dneh okoli Novega leta poskrbite, da bo pes z vami v zaprtem prostoru, tudi takrat ga ne tolažite, kajti s tem bo imel občutek, da se tudi vi bojite in da je njegov strah upravičen. Pri veterinarju lahko za kritična obdobja dobite blago pomirjevalo za psa.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
V zelo veliki hiši živimo 3 družine. V pritličju živijo starši in imajo 9 let starega nemškega ovčarja. V 1. nadstropju sta pa 2 stanovanji (cca 100 kv., ločeni vhodi skupno stopnišče). Vsako stanovanje bi imelo različno pasmo in sicer psičko bullmastiff in psičko doberman. Kako jih bo sprejel nemški ovčar, ali bo prevelik šok za njega in njegov teritorij?Predvsem me pa zanima, kako se bosta ujeli psički, zlasti ko bosta zrastli?
Barbara

Odgovor:
Starejši psi, če so še dovolj živahni in jih še ne pestijo hujše zdravstvene težave, skoraj praviloma naklonjeno sprejmejo mlade pse, še posebej nasprotnega spola. če bosta psički ob prihodu približno enako stari in bosta odraščali praktično skupaj, se bosta slej ko prej zrangirali, ena bo v odnosu do druge postala vodilna. Dokler ena ne bo drugi priznala višjega ranga, bo prihajalo do "prepirov", ki lahko izgledajo zelo grdo. Potrebno bo malo več pazljivosti, še posebno po prvih gonitvah. Lahko pa seveda vse mine brez večjih težav.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 2 letno psicko pasme beagle, ki smo jo pred štirimi meseci posvojili. Lepo smo se navadili eden na drugega, vendar pa imamo en nerešljiv problem. Psička se vestno izogiba vodi - pije s kamenčka na obali, da se ne bi zmočila, ne stopa v luže in kar je najhuje - noče na dež, niti na potrebo. Kako naj jo tega odvadimo, oz. ji pokažemo, da voda ni nič hudega?
Iris

Odgovor:
Ničesar ne poskušajte na silo, zima pa sploh ni pravi čas za navajanje na vodo. Mnogi kratkodlaki psi se dežja in vode izogibajo. Za zimske in deževne dni ji kupite nepremočljiv plašček, morda bo z njim hotela ven vsaj na potrebo. Spomladi, ko bo že dovolj toplo, pa začnite ob kakem potočku in z igračo. Lahko greste tudi vi v vodo in jo vabite k sebi. Voda naj bo na začetku nizka, samo toliko visoka, da si zmoči spodnji del tačk. Potem pa postopno v globjo. Morda bo uspelo, morda ne bo in se bo vse življenje izogibala mokroti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 12 in pol leta starega psa labradorca, ki do sedaj ni imel še nikakršnih zdravstvenih težav. Kuža je zelo prijazen, igriv in za svoja leta zelo energičen. 11 let je živel zunaj, od lani, ko sem se preselila, pa živi v hiši. Na red se je hitro navadil in je zelo priden. Težave pa so se pričele letos pred tremi meseci z nevihto. Le-te se prej (ne v pesjaku, ne v hiši) nikoli ni bal, oz. ni pokazal ob grmenju in bliskanju nobene posebne reakcije. Sedaj pa se mu ob nevihti dobesedno "zmeša". Imam ga namreč v kuhinji, kjer mu je najbolj všeč in če bo šlo tako naprej, od nje ne bo kaj veliko ostalo. Povedati moram, da je kuža že od malega bolj destruktivne narave in je najbolj srečen, če mu uspe kaj uničiti, potem, ko stvar uniči, ga pa ta več ne zanima. Bistvo vsega je, da se ob grmenju in bliskanju loti dobesedno vsega, kar mu pride pod zobe. Od vrat in podbojev, s katerimi se je vse začelo, do hladilnika, kuhinjskega poda in nazadnje celo kabla za satelitsko, ki mu ga je uspelo pregristi. Sreča je bila le v tem, da ni bil pod napetostjo. V kuhinji pa so še drugi nadometni kabli, ki pa so stalno pod napetostjo in me resnično skrbi. Poskušala sem ga imeti tudi v pesjaku (tudi tega se je že lotil), ki ga pa ne prenaša najbolje, saj v njem neprekinjeno laja. Vse skupaj bi še šlo, pa kaj, ko ima tako močan glas in me skrbi za sosede, ki jih lajež moti.
Zanima me, kaj se dogaja z mojim psom, saj prej nikoli nisem imela z njim takšnih težav. Pomislila sem že tudi na to, da je slep in da ga je strah, ali pa da ga bolijo zobje, ko vse zgrize, pa se mi zdi, da je z njim vse vredu. Upam, da mi boste lahko dali kakšen pameten nasvet, saj kuža vsako nadaljno nevihto slabše prenaša.
Mojca

Odgovor:
Morda bi se bolje počutil v hišnem boksu, ki bi ga postavili v prostor, v katerem se zunanji zvoki najmanj slišijo. Na ta boks bi ga morali postopno navajati, večina psov ga sprejme kot svoje domovanje na domačem območju. če bi se nanj navadil in bi se vanj umaknil k počitku, bi na ta način preprečili tudi uničevanje. Predlagam pa vam tudi obisk pri veterinarju, ki lahko le s pregledom izključi fizične vzroke. Verjetno mu bo predpisal kakšno blago pomirjevalno sredstvo, ki mu ga boste dali v času nevihte.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moje vprašanje ni direktno povezano s psom, temveč z lastnikom. S prijateljem sva se odločila, da svojo družino povečava s hišnim ljubljenčkom in sicer bova dobila airedalskega teriereja - psičko. Sama sem že imela psičko in sicer koker španijelko, ki pa je bolj razvajena kuža (saj sem jo dobila pri 13. letih in se vzgoje nisem lotila na pravi način). Tokrat bo vzgojo prevzel fant, ki ima več izkušenj in vztrajnosti. Zelo rada imam živali, še posebno pse in sem v nekatere pasme prav zaljubljena. Moj problem pa je, da imam strah pred večjimi psi in se v njihovi bližini, sploh kadar ni prosoten lastnik, počutim "ogroženo", me je strah, da me bo napadel (čeprav se v mislih zavedam, da je to malo verjetno). To se mi dogaja tudi pri recimo ne velikih pasmah, ampak bolj "hudih" (pit bul in podobne pasme). S tem se načeloma ne bi preveč obremenjevala, vendar me skrbi, da bom s svojim strahom neugodno vplivala na najino kužo, ko jo bom peljala na sprehode: da se bo tudi ona bala drugih psov in ob srečanju z njimi začela lajati... Ali menite, da s svojim strahom lahko negativno vplivam na njo? Kako naj poskrbim, da se bom jaz na sprehodih vedla normalno, da se ne bom bala srečanja moje kuže z drugimi "kužki"?
Barbara

Odgovor:
Ob prihodu k vam bo psička še majhna in prav gotovo zaradi prikupnosti mladiča strahu ne boste občutili. Psička se bo razvijala v vaši družbi, stalno boste z njo v stiku, odraščala bo z vami in verjetno ne boste dajali poudarka njeni velikosti. Pri večini ljudi strah do psov mine, ko imajo svojo žival, ki raste pred njihovimi očmi in v njihovi družbi. Psi strah zaznavajo in tako osebo imajo za podrejeno, je ne spoštujejo in se ji ne podrejajo, zato lahko pride do težav. S psičko se od začetka ukvarjajte tudi vi, ne prepustite vse vzgoje fantu, kajti tudi vas bo morala ubogati. Kadar boste na sprehodu sami z njo, se izogibajte večjih psov, kadar pa jo bosta vodila ven skupaj s fantom, pa poskušajte tudi v bližini večjih. Takrat naj jo na povodcu vodi fant, da ne boste vi preveč vplivali nanjo. če pa bo kljub temu vaš strah še vedno prisoten, boste morali poiskati kakšno strokovno pomoč.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam zdresiranega dobermana z opravljenim izpitom C, zna veliko trikov in je zame res vrhunski pes. Ni napadalen,a je dober čuvaj. Rada bi ga naučila renčati na moj ukaz, a mi to nikakor ne uspeva. Nočem ga naučiti agresivnosti ali česa podobnega, hočem le, da bi renčal. Imate mogoče kakšen predlog?
Jelica

Odgovor:
Imam predlog. Ne igrajte se s psom v smer, ki vam lahko povzroči veliko problemov. Veliko bolje bo, če izpopolnite svoje znanje o psih, utrjujete pridobljeno znanje poslušnosti ter ga nadgrajujete in uživate s psom v vsakodnevnem življenju. Načina, kako psa naučiti renčati, vam ne bom povedal, ker vas ne poznam in ne poznam psa. Jaz pa imam eno vprašanje za vas. V katerem cirkusu ste dresirali svojega psa? Besede dresura se v povezavi s psi že desetletja ne uporablja več, pse namreč vzgajamo, učimo in šolamo. In tako je lepše, ali ne?

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Ne vem, na koga naj se obrnem, da izvem nekaj informacij. Zelo rada imam živali - "ljubim" pse in me zanima, kako prideš do tega, da postaneš pasji učitelj oz. njegov pomočnik ali pa mogoče še kakšna podobna usmeritev, za katero niti ne vem, da obstaja. Rada bi delala z živalmi, vendar ne na področju veterine. Kje bi izvedela, kakšni poklici v zvezi z živalmi obstajajo, predvsem s hišnimi ljubljenčki. Prosim, pomagaje mi s kakšno informacijo, ker bi rada izvedela več o teh stvareh.
Urša

Odgovor:
Najprej se morate včlaniti v kinološko društvo, delati s svojim psom, se vključevati v društvene aktivnosti, povedati jim morate svoje želje in če bodo v vas prepoznali sposobnosti za tako delo, vas bodo napotili na usposabljanje. Potem boste nekaj časa morali delati kot pomočnik vodje tečaja in si pridobivati izkušnje. Največ teoretičnega znanja lahko pridobite sami z branjem različne literature o psih, z izmenjavo izkušenj in poslušanjem starejših kinologov. V nomenklaturi poklicev še niso vključeni poklici s kinološkega področja in srednjega ali visokega izobraževanja v tej smeri ni. Sicer je veliko poklicev, ki so posredno ali neposredno povezani z živalmi, vendar študij ne zajema kinoloških znanj.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo novega družinskega člana, vrste samojed, ki bo v nedeljo dopolnil 2 meseca. Mojster, ki mu je vtisnil številko v uhelj, je to naredil tako "strokovno", da je revček zelen skoraj po polovici glave. Mislil sem, da bo zadeva s časom izginila, ampak po enem tednu je zelenilo kar obdržalo svojo intenzivnost. Prosim vas za informacijo o tem, ali bo zelenilo res izginilo samo, ali pa naj poskušamo z umivanjem. Ali naj uporabimo še kako sredstvo (šampon)? Slišal sem, da je treba biti pri ušesih zelo pazljiv z vodo, da ne bo dobil še kakega vnetja.
Robert

Odgovor:
Pri beli dlaki se zelena barva seveda mnogo bolj vidi kot pri drugih barvah dlake. Barva bo sčasoma zbledela. Da vas ne bo preveč motila, zelene dele dlake umijte z nežnim šamponom za mladiče, notranjo stran uhlja pa očistite s tekočino za čiščenje ušes (dobite jo v vseh specializiranih trgovinah). Z njo navlažite gazo ali drugo mehko tkanino ter podrgnite po obarvanih delih. Ne segajte globoko v uho, očistite samo zunanji del, ki ga dosežete s prstom.

Odgovarja: Martin Simončič