Vprašanje:
Imam 8 let starega mešanca med škotskim in nemškim ovčarjem. Zanima me, če ga pravilno prehranjujem. Zjutraj dobi hrano iz konzerve. Opoldne dobi kuhan riž z zelenjavo, zvečer pa mleko in jajce. Popoldne tudi vedno dobi kakšen piškot (pasji). Imam tudi vprašanje, če je kaj narobe, da moj pes je skoraj vse sadje in zelenjavo?
Maruša

Odgovor:
Hrana iz konzerve ni popolen obrok, v opoldanskem obroku manjka meso, mleka ne potrebuje, surov rumenjak pa je dovolj dvakrat tedensko. Nič ni narobe, če je sadje, saj z njim dobi tudi vitamine. Na splošno pa prehrana ni dobra. če nikoli ni jedel pripravljene hrane, je verjetno tudi zdaj ne bi začel, zato boste morali obroke pripravljati drugače, da bo dobil vse potrebne snovi. Pri tej starosti ima dovolj dva obroka dnevno, enega zjutraj in drugega zvečer. Vsak obrok mora vsebovati vsaj 50 % mesa (pa ne kakšnih pljučk, vranice in/ali druge drobovine), govejega, telečjega, konjskega, puranovega ali piščančjega, druga polovica naj bo mešanica makaronov ali riža ali kosmičev ali polente ali česa drugega ter zelenjave. Predlagam pa vam, da poskusite tudi s pripravljeno hrano (kvalitetno briketirano za seniorje iz razreda premium ali super premium, ki jo dobite v specializiranih trgovinah za živali). Brikete zmešajte z vsebino iz pločevinke, dodajte malo vode, premešajte in mu ponudite. Namesto mleka naj občasno dobi skuto.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 2 letno psicko pasme beagle, ki smo jo pred štirimi meseci posvojili. Lepo smo se navadili eden na drugega, vendar pa imamo en nerešljiv problem. Psička se vestno izogiba vodi - pije s kamenčka na obali, da se ne bi zmočila, ne stopa v luže in kar je najhuje - noče na dež, niti na potrebo. Kako naj jo tega odvadimo, oz. ji pokažemo, da voda ni nič hudega?
Iris

Odgovor:
Ničesar ne poskušajte na silo, zima pa sploh ni pravi čas za navajanje na vodo. Mnogi kratkodlaki psi se dežja in vode izogibajo. Za zimske in deževne dni ji kupite nepremočljiv plašček, morda bo z njim hotela ven vsaj na potrebo. Spomladi, ko bo že dovolj toplo, pa začnite ob kakem potočku in z igračo. Lahko greste tudi vi v vodo in jo vabite k sebi. Voda naj bo na začetku nizka, samo toliko visoka, da si zmoči spodnji del tačk. Potem pa postopno v globjo. Morda bo uspelo, morda ne bo in se bo vse življenje izogibala mokroti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam psa mešanca med rottweilerjem in nemškim ovčarjem, ki je star 6 let. Problem pa se je pojavil v njegovi agresivnosti. Včeraj mi je medtem, ko ga je moja tri letna hči božala okoli glave, kar naenkrat zarenčal, ter v istem trenutku že hotel ugrizniti. Res je, da je bil pes pri hiši pred njo, vendar do sedaj je vedno samo zarenčal, če mu kaj ni bilo vseč. Prosim vas za nasvet, kaj storiti v takem primeru, kajti zaupanje do psa počasi izgubljam.
Damjan

Odgovor:
Potrebna bo obširna analiza njegovega vedenja na splošno, vašega ravnanja z njim, njegovih in vaših izkušenj. Šele na osnovi tega bo možno ugotoviti vzrok za agresiven odziv in pripraviti program preprečevanja in odpravljanja. Potrebovali boste strokovno pomoč. Lahko se obrnete tudi name na elektronski naslov gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 12 in pol leta starega psa labradorca, ki do sedaj ni imel še nikakršnih zdravstvenih težav. Kuža je zelo prijazen, igriv in za svoja leta zelo energičen. 11 let je živel zunaj, od lani, ko sem se preselila, pa živi v hiši. Na red se je hitro navadil in je zelo priden. Težave pa so se pričele letos pred tremi meseci z nevihto. Le-te se prej (ne v pesjaku, ne v hiši) nikoli ni bal, oz. ni pokazal ob grmenju in bliskanju nobene posebne reakcije. Sedaj pa se mu ob nevihti dobesedno "zmeša". Imam ga namreč v kuhinji, kjer mu je najbolj všeč in če bo šlo tako naprej, od nje ne bo kaj veliko ostalo. Povedati moram, da je kuža že od malega bolj destruktivne narave in je najbolj srečen, če mu uspe kaj uničiti, potem, ko stvar uniči, ga pa ta več ne zanima. Bistvo vsega je, da se ob grmenju in bliskanju loti dobesedno vsega, kar mu pride pod zobe. Od vrat in podbojev, s katerimi se je vse začelo, do hladilnika, kuhinjskega poda in nazadnje celo kabla za satelitsko, ki mu ga je uspelo pregristi. Sreča je bila le v tem, da ni bil pod napetostjo. V kuhinji pa so še drugi nadometni kabli, ki pa so stalno pod napetostjo in me resnično skrbi. Poskušala sem ga imeti tudi v pesjaku (tudi tega se je že lotil), ki ga pa ne prenaša najbolje, saj v njem neprekinjeno laja. Vse skupaj bi še šlo, pa kaj, ko ima tako močan glas in me skrbi za sosede, ki jih lajež moti.
Zanima me, kaj se dogaja z mojim psom, saj prej nikoli nisem imela z njim takšnih težav. Pomislila sem že tudi na to, da je slep in da ga je strah, ali pa da ga bolijo zobje, ko vse zgrize, pa se mi zdi, da je z njim vse vredu. Upam, da mi boste lahko dali kakšen pameten nasvet, saj kuža vsako nadaljno nevihto slabše prenaša.
Mojca

Odgovor:
Morda bi se bolje počutil v hišnem boksu, ki bi ga postavili v prostor, v katerem se zunanji zvoki najmanj slišijo. Na ta boks bi ga morali postopno navajati, večina psov ga sprejme kot svoje domovanje na domačem območju. če bi se nanj navadil in bi se vanj umaknil k počitku, bi na ta način preprečili tudi uničevanje. Predlagam pa vam tudi obisk pri veterinarju, ki lahko le s pregledom izključi fizične vzroke. Verjetno mu bo predpisal kakšno blago pomirjevalno sredstvo, ki mu ga boste dali v času nevihte.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moje vprašanje ni direktno povezano s psom, temveč z lastnikom. S prijateljem sva se odločila, da svojo družino povečava s hišnim ljubljenčkom in sicer bova dobila airedalskega teriereja - psičko. Sama sem že imela psičko in sicer koker španijelko, ki pa je bolj razvajena kuža (saj sem jo dobila pri 13. letih in se vzgoje nisem lotila na pravi način). Tokrat bo vzgojo prevzel fant, ki ima več izkušenj in vztrajnosti. Zelo rada imam živali, še posebno pse in sem v nekatere pasme prav zaljubljena. Moj problem pa je, da imam strah pred večjimi psi in se v njihovi bližini, sploh kadar ni prosoten lastnik, počutim "ogroženo", me je strah, da me bo napadel (čeprav se v mislih zavedam, da je to malo verjetno). To se mi dogaja tudi pri recimo ne velikih pasmah, ampak bolj "hudih" (pit bul in podobne pasme). S tem se načeloma ne bi preveč obremenjevala, vendar me skrbi, da bom s svojim strahom neugodno vplivala na najino kužo, ko jo bom peljala na sprehode: da se bo tudi ona bala drugih psov in ob srečanju z njimi začela lajati... Ali menite, da s svojim strahom lahko negativno vplivam na njo? Kako naj poskrbim, da se bom jaz na sprehodih vedla normalno, da se ne bom bala srečanja moje kuže z drugimi "kužki"?
Barbara

Odgovor:
Ob prihodu k vam bo psička še majhna in prav gotovo zaradi prikupnosti mladiča strahu ne boste občutili. Psička se bo razvijala v vaši družbi, stalno boste z njo v stiku, odraščala bo z vami in verjetno ne boste dajali poudarka njeni velikosti. Pri večini ljudi strah do psov mine, ko imajo svojo žival, ki raste pred njihovimi očmi in v njihovi družbi. Psi strah zaznavajo in tako osebo imajo za podrejeno, je ne spoštujejo in se ji ne podrejajo, zato lahko pride do težav. S psičko se od začetka ukvarjajte tudi vi, ne prepustite vse vzgoje fantu, kajti tudi vas bo morala ubogati. Kadar boste na sprehodu sami z njo, se izogibajte večjih psov, kadar pa jo bosta vodila ven skupaj s fantom, pa poskušajte tudi v bližini večjih. Takrat naj jo na povodcu vodi fant, da ne boste vi preveč vplivali nanjo. če pa bo kljub temu vaš strah še vedno prisoten, boste morali poiskati kakšno strokovno pomoč.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psa ki je star okoli 6 let in na sprehodih noče hoditi poleg mene, ampak vleče (je na povodcu). Ni navajen biti na prostosti, ker je bil vedno privezan. Prosim, da mi svetujeta, kako ga naj navadim, da bo hodil poleg mene.
Nena

Odgovor:
Najhitrejši uspeh boste dosegli z uporabo haltija ali povodca "gali". Z enim ali drugim pripomočkom ga boste lažje vodili, hitro ga boste naučili hoje ob vaši strani in odpravili vlečenje. Kadar pa tega ne bo imel, bo seveda enako vlekel kot prej. Zato ga morate s pomočjo motiva (igrača, hrana) učiti hoje z ohlapnim povodcem. V roki imejte motiv, pes naj ga vidi, po nekaj korakih ga za hojo brez vlečenja nagradite z igro ali priboljškom. Postopno boste razdaljo podaljševali, vendar nikoli ne sme dobiti nagrade, če je povodec napet, samo takrat, ko je ohlapen. Drugi način pa je ta, da se takoj ustavite in povsem obmirujete, ko povodec močno napne. Pri miru stojite toliko časa, da bo povodec popuščen, potem spet začnete hoditi in se ponovno ustavite (na začetku je to že po koraku ali dveh), ko se povodec spet napne. Trudite se, vadite in bodite potrpežljivi.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Mene zanima, koliko časa je psica pri mladičih, preden gre sploh ven iz ute in kako naj ji damo obroke, če nam ne pusti blizu? Ali rabi toplo mleko? Po kolikem času psički spregledajo in začnejo jesti sami? Koliko morajo biti stari, preden jih oddamo? čez koliko časa lahko peljem psico na sprehod in med tem časom pustim mladičke doma?
Ana

Odgovor:
Psica bo sama šla ven, ko bo morala na potrebo. Na začetku bo zunaj samo toliko, da bo opravila, kasneje pa se bo zunaj zadrževala tudi dlje časa. V prvih treh tednih se bo pri mladičih zadrževala dolgo časa, potem pa jih bo sama začela puščati same. Po treh tednih jih morate začeti navajati tudi na drugo hrano, poleg mleka, ki ga bodo dobili pri psički. Kupite lahko že pripravljene kašice ali pa obroke pripravite sami, vendar morajo biti vse sestavine zmlete, obrok ne sme biti pregost in ne pretekoč. Ne dajajte jim čokolina ali druge otroške hrane, ki vsebuje čokolado. Za oddajanje bodo primerni po 8. tednu starosti. Psica potrebuje v času dojenja kakovostno hrano z zvišano kalorično vrednostjo, če mleko dobro prenaša, ji ga tudi lahko dajete. čudi me, da vas ne pusti blizu. Ponavadi so psičke, ki imajo z lastniki dober odnos, ponosne na mladiče in domače brez problemov spustijo k njim. Saj morate mladičke vendar pregledati, opazovati njihov napredek, zaznati morebitne spremembe, nadzorovati, če dobijo dovolj hrane pri psici, ipd. V času dojenja mora psička dobiti 2 obroka dnevno (lahko tudi 3) in potrudite se, da bo zanjo in za mladičke dobro poskrbljeno. Mladičke morate navajati na dotike, božanje, kasneje tudi na različne zvoke, ljudi. Poskrbite tudi za njihovo prvo cepljenje. O vsem, kar je potrebno se posvetujte z veterinarjem.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam vprašanje glede vreč za pasje iztrebke. Zanima me, kje se lahko kupijo polivinilne vrečke za pasje iztrebke - črne oz. takšne črne polivinil vrečke, ki so v koških za pasje iztrebke v parku Tivoli v Lj. (mislim, da so v roli in se potem trgajo). So solidne, majhne in jih v običajnih trgovinah ne prodajajo.
Feliks

Odgovor:
črne vrečke v roli dobite v trgovini za živali na Linhartovi 66 v Ljubljani, telefon 01 437 77 88, odprto je od 10. do 19. ure, sobote od 9. do 13. ure.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Sem ponosna lastnica 4 mesečnega basseta, ki pa mi, moram reči, ne dela velikih preglavic. Je že čist in kar pridno uboga, seveda dokler česa ne zavoha. Težava pa je drugje in sicer pri hranjenju. Ko dobi svojo hrano (brikete), postane zelo agresiven, kar se kaže v tem, da ko grem mimo njega ali se sklonim k posodi za vodo, dobi po hrbtu greben in nenormalno renči in s hrano v ustih laja. Poskusila sem mu hrano vzeti in mu dati posodo takoj nazaj, če ne zarenči, pa je nekaj časa delovalo. Sedaj pa, če mu hočem vzeti posodo, napade in sicer tako, da v laježu napade mojo roko in me hoče ugrizniti. Isto se dogaja, če zunaj kaj je, pa mu hočem zadevo spraviti iz gobčka. Kako naj reagiram? Seveda sem striktna in mu vse vztrajno vlečem iz gobca (krti, kosti...) razen palic in igrač, s katerimi se igra. Ko je dobil po riti, sploh ni reagiral, ko sem ga stresla za kožo na zatilju, pa je postal še bolj zoprn. Mi lahko kako svetujete?
Tadeja

Odgovor:
Obrok hrane razdelite v tri ali štiri posode. Najprej mu hrano ponudite iz prve posode tako, da jo vi držite v roki. Ob najmanjšem znaku agresije se navidezno zvišajte, nagnite se proti psu in z odločnim, globjim in ostrim glasom izrecite prepoved. Ko se bo pravilno odzval (prenehal renčati), mu hrano ponovno ponudite. Ko bo pojedel iz prve posode, enako storite z drugo. Tretjo posodo potem položite ob njem na tla, vi pa stojte zraven. Vsak poskus agresije odločno preprečite s prepovedjo in hrano umaknite. Ne bojte se ga, vi ste glavni, vi odločate, da bo jedel takrat, ko bo vedenje pravilno. Hrana bo nagrada za mirno vedenje. To ponavljajte vsak dan vsaj 14 dni. Kazen bo v primeru hrane kontraproduktivna, saj gre za napad na njegov nagon preživetja. Na sprehodu na začetku z njim trgujte. S seboj imejte vedno nekaj priboljškov in ko boste želeli, da nek predmet spusti, mu v roki ponudite priboljšek, ostro ukažite "spusti" ter ga takoj po spuščanju neželenega predmeta nagradite z koščkom salame, sira ali nečesa, kar ima zelo rad, pa ne dobi vsak dan. Menjava se v takih primerih odlično obnese. Morate pa biti vztrajni, zahtevni in uveljaviti morate svojo voljo, kajti le tako si boste pridobili dovolj avtoritete za normalno sožitje.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam dve težavi s psom. Kaj mi svetujete, kako naj odnavadim tekanje psa za avtomobili? In drugo vprašanje: zadnje čase, ko peljem psa na sprehod, me začne sredi sprehoda gristi za roko, skače po meni in ne odneha. Nekajkrat sem ga udaril po gobcu, a ne pomaga. To se dogaja vsak dan, sicer zadnja dva meseca. Pes pa je star 1 leto. Vem, da bi mi svetovali, da ga peljem v pasjo šolo, a za to nimam časa, zato vas prosim, če mi lahko svetujete kako drugače.
Peter

Odgovor:
Ne bom vam svetoval, da ga peljite v pasjo šolo, svetoval pa vam bom, da si zanj vzamete več časa in ga začnete česa učiti. Za preprečevanje težav ne uporabljajte udarcev po gobcu, saj pes ni kriv, če ga vi niste znali naučiti, kaj sme in česa ne sme. Prvič: sprehod mora biti za psa zanimiv, aktiven, nekaj se mora dogajati. Ker verjetno samo hodita naokoli, se pes začne dolgočasiti in vas z grizenjem spodbuja k neki aktivnosti. Vzemite s seboj igračo in priboljške in vsak poskus grizenja preusmerite na igro in potem na nagrado. Treba bo delati in psa učiti vsak dan, ne smete obupati, če po nekaj dneh grizenje še ne bo prenehalo. Proces učenja in odvajanja neželenega vedenja je dolgotrajen, saj se tudi vi niste v enem dnevu naučili celotne snovi iz osemletke.
Drugič: ob prometnih cestah naj bo pes vsaj na dolgi vrvici, nikakor ne prost. Pripravite se in ko se bo hotel zagnati za avtomobilom, zadržite povodec trdno v roki, ostro izrecite prepoved in počakajte, da bo pes povodec kljub temu napel. Takrat ponovite prepoved in psa pokličete k sebi. Ko pride, ga pohvalite in nagradite. Po mnogih ponavljanjih (ja, spet si bo treba vzeti čas) več dni zaporedoma in dosledno ob vsakem mimovozečem avtomobilu, se bo pes začel odzivati na prvo prepoved. če boste vi kot motiv prevladali, bodo avtomobili postajali vedno manj zanimivi in svojo pozornost bo začel obračati na vas, na igračo, na nagrado in vašo pohvalo. če ne boste delali in boste samo čakali na dobro vilo, ki bi psa odvadila neželenih dejanj, boste potegnili kratko.

Odgovarja: Martin Simončič