Vprašanje:
Imam psičko pasme beli višavski terier. Dvakrat se je že zgodilo, da je ugriznila človeka. Enkrat se je morda ustrašila, ker je mladenič pritekel po stopnicah in "doskočil" poleg nje, prvič pa je ugriznila nekega starejšega gospoda, ki je šel mimo nje v trenutku, ko smo odpirali vrata dvorišča, kjer jo je čakala njena prijateljica psička in je bila naša Miša (tako ji je ime) vsa nora od veselega pričakovanja. Poleg tega se je še nekajkrat zapodila ljudem v hlače, vendar njeni zobje dlje kot do hlačnic k sreči niso prišli. Obakrat ob ugrizu je bila psička privezana na kratki vrvici. Sicer je kot večina višavcev zelo svojeglava, vendar pa za razliko od drugih zelo plašna. Plašnost je najbrž prinesla s seboj na svet, skotena je bila namreč kot zadja in je bila manjša od ostalih mladičev, slabih izkušenj pa zanesljivo ni nikoli imela, ne v leglu in ne pri nas.
Sicer je zelo pridna, v stanovanju jo včasih iščemo, kje sploh je. Večinoma je najraje na balkonu, kjer nadzira mimoidoče ljudi in "nadira" pse, ki ji niso po godu. Ker imam sina, starega dobro leto, sploh ne upam iti več z obema naenkrat na sprehod, ker se bojim, da bo vsakič, ko bom pogledala stran, Miša koga napadla. Da bi grizla zaradi novega družinskega člana, ne verjamem, ker se tudi sicer ne obnaša nič drugače kot pred njegovim prihodom, niti ni ljubosumna nanj. Tudi, da bi ga imela kaj pretirano rada in bi se do njega zaščitniško obnašala, ne morem reči. Vendar je bil obakrat, ko je ugriznila, Tibor z nama v vozičku. Poizkusila sem tudi že z nagobčnikom, pa se ga boji "kot hudič križa", na sprehodu, kadar ji ga nadanem, se niti ne polula, pač pa se vso pot trese, doma pa se mu izogiba na najmanj dva metra.
Leja

Odgovor:
Predlagam vam, da poiščete strokovno pomoč, kajti z vso resnostjo je potrebno najprej določiti, zakaj se to dogaja. Vi menite, da je plašna, morda pa je vzrok kje drugje. Obstaja več tipov agresije in vsakega je treba odpravljati na drugačen način. Nasvet, ki bi vam ga dal samo na podlagi vašega opisa, morda ne bi bil pravi in bi prinesel več škode kot koristi.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Z ženo imava majhno mešanko, ki je pri naju že kar lep število let (10+) in kot čas in želje nanesejo, je k družini prišel otrok. Psička je bila vedno dober čuvaj (sicer samo namesto zvonca kot kaj drugega z obzirom na njeno velikost), zelo zaščitniška in se nasploh obnašala v smislu "to je moje ozemlje in niti ne glej sem", ampak samo do tujcev. Ko sva dobila otroka, je bilo sprva vse v redu, ker pač otrok še ni skakal okoli in jo poskušal zgrabiti za ušesa. Sedaj se je otrok postavil na svoje noge, nastale so težave z njunimi odnosi. Poskušal sem sicer oba naučiti. naj vsaj ne silita drug v drugega, če se že ne moreta razumeti, vendar je to starejšemu psu in majhnemu otroku težko dopovedati. Zmeraj bolj sem na trnih, kaj se bo zgodilo, ko gre otrok v smeri psičke, sploh, kadar se psička igra s čim (palica, žogica..). Na začetku so sicer bili samo opozorilni ugrizi, včeraj pa je psička otroka ugriznila že tretjič in skoraj do krvi (odrgnjena koža). Tudi nisem imel občutka, da bi to lahko bil opozorilni ugriz. Otrok težav z drugimi psi nima, tudi obratno. Ve tudi, da v psičko ne sme preveč siliti. Toda pojem "siljenje v nekoga" otrok in psička ne dojemata enako in dogaja se, da eden ali drugi pretiravata in takrat nastane renčanje, kazanje zob in hitri gibi, ki situacijo še poslabšajo. Psička nima posebne vzgoje, vendar je vedno ubogala, razen pri prenehanju lajanja. Zelo rada skače okoli in pobira palice, žoge, kamne... in jih prinaša nazaj. Pri tej igri največkrat nastane krizna situacija, ko psička prinese predmet, ga položi pred mene in pričakuje, da ga bom vzel in ga zopet vrgel... Pri meni pa je otrok, ki bi tudi rad sodeloval pri igri. če otrok poskuša vzeti palico, je vse narobe, če pa palico vzamem jaz (pa čeprav jo dam nato otroku, da jo vrže) je vse v redu. Kaj naj storim?
Aleš

Odgovor:
V predzadnjem stavku je že vse povedano. Psička vas priznava za vodjo, otroka pa ima (logično) za sebi podrejenega. Kar stori vodja, je vedno prav, tudi če da "njeno igračo" podrejenemu, če pa hoče podrejeni vzeti "njeno stvar", je po njeni logiki prekoračil položaj in ga je treba opomniti ali celo kaznovati. Tako nekako deluje pasje dojemanje sveta. Predlagam vam, da se obrnete na strokovnjaka, ki dobro pozna pasje vedenje in vam bo znal dati obširna navodila za ravnanje z otrokom in psičko. Na kratko ne bo šlo, kajti pozornost bo potrebno posvetiti večjemu številu dejavnikov. Lahko se oglasite tudi v moji posvetovalnici, prej se oglasite na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Sem lastnica 6-letnega koker španjela. Kuža ni rodovniški, tudi šolanja nismo izvajali. Nekako to tudi ni bilo potrebno. Od prvega dne je naš kuža prost in kot mlajši se je sicer precej potepal po okoliških gozdovih. Potem se je umiril in potepanja ni bilo skorajda čisto nič več. Tako je bilo zdaj tri zadnja leta. Vendar letos - pričel se je potepati pogosteje kot prej. Potepa se po okolišu in sicer okoli hiš in po glavni cesti. Zadeva je postala ne samo zoprna, temveč tudi nevarna, ker lahko vse pripelje do prometne nesreče.
Romana

Odgovor:
Tole je z vaše strani zelo neodgovorno. Zakaj mu omogočite potepanje? Ali je morda zunaj sam in nima kaj početi, ograje pa tudi nimate? Vi ste dolžni poskrbeti, da ne bo imel nobene možnosti za pobeg. Ker ne poznam vaših razmer in ne vem, kakšne pogoje bivanja ima pes, vam kaj več ne morem napisati. če živi zunaj, morate postaviti tako ograjo, da ne bo mogel zbežati na potep preko nje ali pod njo, če živi z vami v hiši, ga boste morali večkrat dnevno na daljšem povodcu voditi na aktiven daljši sprehod, da vam ne bo mogel pobegniti. Veste, psu ne morete zjutraj z dvignjenim prstom ukazati "doma bodi, nikamor ne smeš" in pričakovati, da bo razumel in ne bo šel nikamor. Priložnost dela tatu in to pri psih še kako drži.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moj pes samo laja za vsemi tovornjaki in njim podobnimi vozili, ki so glasni, na primer motorji itd. Laja tudi za drugimi psi, kar se mi zdi normalno, nenormalno pa se mi zdi, da laja za nekaterimi ljudmi, čeprav vem, da mu niso nič naredli. Prosim vas da mi pomagate, kako in s katerimi metodami doseči, da bo pes manj lajal. Pes je sicer že star 5 let in ga bo zato težko kaj naučiti.
Matej

Odgovor:
Strinjam se z vami, da ga bo težko odvaditi pridobljenih razvad. Kaj pa ste počeli do sedaj? A je vedno lahko delal, kar je hotel? Najbolje bi bilo, da se vključite v dobro pasjo šolo, kjer bodo vas učili pridobivanja avtoritete, vi pa boste potem psa učili, kaj sme in kaj ne sme. Tudi starejše pse se da marsičesa naučiti in odvaditi, toda brez dolgotrajnega in trdega dela rezultata ne bo. Najprej ga naučite ukaza "tiho" in ko boste postali njegov pravi vodja, bo ta ukaz upošteval in utihnil. Ko zalaja, ukažite "tiho" in če bo samo za sekundo utihnil, ga nagradite in pohvalite. To je potrebno ponavljati in ponavljati, čas tišine se bo postopno podaljševal.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo weimaranko, staro 2 meseca. Živi z nami v stanovanju v hiši. Psička je zelo igriva, morda celo agresivna pri igri (renči, a maha z repkom). Ali jo moramo tega odvaditi? Včasih postane zelo naporna s svojim grizljanjem in zaganjanjem med noge in jo moramo na silo ustaviti. Pojavila pa se je še ena težava. Spati namreč hoče v moji postelji. Vsako noč bijeva bitke. Ko sem preutrujena, da bi jo slišala, se nekako prerine do mene in proti jutru ugotovim, da spi pri meni. Kako naj jo tega odvadimo? Svoje mesto za spanje ima tik ob moji postelji, res pa je, da je moja postelja zelo nizka in z lahkoto prileze nanjo. Poizkušali smo tudi z napihnjenimi baloni, a jih je popoklala in ob tem veselo lajala in mahala z repkom. Od 20. do 21. ure dobi svoj zadnji večerni obrok, ali je morda vzrok lahkota? (Sem mnenja, da je noč za spanje in ne za hranjenje, saj bi pojedla toliko, kot bi ji dali.) Pa še nekaj, svoj obrok pogoltne v trenutku. Hrano golta kot nora. Ali je to morda zato, ker je bilo v leglu 11 psičkov?
Simona

Odgovor:
Vsak znak agresivnega vedenja morate takoj preprečiti, enako velja za grizenje in zaganjanje med noge. Uveljavite svojo voljo z odločnostjo, a brez grobih fizičnih posegov. Način hranjenja je lahko povezan z navadami iz legla, včasih tak vzorec ostane za vse življenje, včasih pa psi sami od sebe začnejo jesti počasneje, ko ugotovijo, da se jim za hrano ni potrebno več boriti in da je celotna količina namenjena samo njim. Spanje na vaši postelji boste preprečili tako, da ji onemogočite plezati nanjo. Ogradite njeno ležišče, še boljši način pa je hišni boks, ki ga postavite ob vašo posteljo. če se boste odločili zanj, jo morate nanj počasi navaditi. Pred spanjem jo peljite še na kratek sprehod, malo bolj intenzivno se z njo igrajte, da bo utrujena.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam kraškega ovčarja, starega skoraj 4 mesece. Že prej sem imel kraševca in je bil čudovit pes in odličen čuvaj, res pa je bilo, da ko je prisel kdo na obisk, sem ga moral zapreti ali pa privezati. Mladiček, ki ga imam, pa tudi že veselo laja na vsakega, ki pride k hiši. če ga bom takoj privezal ali zaprl, se bojim, da bo ta negativna izkusnja za psa le še bolj spodbudila njegov nagon za čuvanje in agresijo do prišlekov. Kako ga lahko naučim, da gostov, ko pridejo, ne nadleguje ali kasneje celo napada, vseeno pa bi rad ohranil njegov čuvajski nagon?
Andrej

Odgovor:
Ko bo kdo prišel na obisk, pustite psa zalajati, pohvalite ga, nekaj sekund za tem pa ga utišajte (učite ga ukaza "tiho") in pojdite skupaj z njim do obiskovalca, pes naj ga povoha, ob tem izrecite vedno isto besedo (dobro, v redu, OK, ali kaj podobnega), ki jo bo pes sčasoma razumel tako, da obiskovalec ni nevaren in da ni nobene potrebe za kakšno akcijo. Ne zapirajte ga, poskuse nadlegovanja ljudi preprečujte z odločno prepovedjo. V času vaše odsotnosti pa naj laja na morebitne vsiljivce.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4 mesece starega pritlikavega šnavcerja. Vsakokrat, ko mu dam za vrat ovratnico (ki je tenka in zelo lahka), se vrže na tla, da vse štiri od sebe in začne jokati. Ne premakne se niti za en centimeter, pa čeprav mu pod nos ponujam sir na katerega je enostavno NOR! Kakšen način naj izberem, da ga navadim na ovratnico?
Barbara

Odgovor:
Dobri vzreditelji mladičkom okrog vratu navežejo raznobarvne trakce ali namestijo mehke ovratnice za mladiče in jih na ta način še pred oddajo novim lastnikom navadijo na to. Kadar tega ne storijo, mora to storiti novi lastnik. Poskusite tako, da mu boste doma okrog vratu zavezali trak, ki naj ga nosi ves dan. Šele ko se bo navadil na nekaj okrog vratu, boste začeli nameščati ovratnico, najprej za 5 minut, potem 15 in tako naprej. Na začetku ga ne pripenjajte na povodec, ampak naj ovratnico samo nosi. Zamotite ga z igro, zabavajta se, lovita, dobi naj priboljške, itd. Na povodec ga boste morali tudi postopno navajati, vendar šele takrat, ko bo ovratnico sprejemal brez težav. Ob navajanju na ovratnico ne sme v povezavi z njo doživeti nič neprijetnega. Malo potrpljenja in vztrajnosti, pa bo šlo. Za vsak slučaj pa dobro preglejte kožo na vratu, če ga morda kaj ne boli. Poskusite lahko tudi z mehko oprsnico, mogoče jo bo bolje sprejemal.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Star sem 18 let in si zelo želim psa ameriškega stafforda. V družini ni nobenega nasilja in je vse v redu, ampak me je malo strah, kako bi jaz lahko tega psa vzgojil, ker še nimam nobenih izkušenj s psi in vsepovsod sem prebral, da to ni pes, kateri bi bil primeren za lastnika brez izkušenj. To bi bil namreč moj prvi pes.
Darij

Odgovor:
Predlagam vam, da najprej preberete čim več literature o psih, ne samo o tej pasmi, pojdite na pasjo razstavo in se pogovorite z lastniki ameriških staffordov, mnogo informacij lahko najdete tudi na internetu. če se boste odločili za nakup, se takoj vključite v dobro pasjo šolo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 7 mesecev staro novofundlandko. Na začetku ni bilo nobenih problemov z njo. Sedaj je stara sedem mesecev in je res nemogoča. Že nekaj časa se hodi potepat k sosedom in vsakič, ko jo grem iskat, beži pred mano, čeprav je nisem še nikdar udarila. Prej je bila vedno na prostem, zdaj pa sem jo začela zaradi tega zapirati v pesjak. Tukaj pa je še en problem. Ko jo pokličem k sebi, me samo pogleda in gre naprej. Lahko jo kličem na vse načine, pa bo vseeno šla svojo pot. Naredi se gluho. Hodiva tudi v malo šolo, kjer jo zanima vse drugo in laja na druge pse. Drugače sem zelo veliko z njo, hodiva na dolge sprehode in se igrava. Najprej sem verjela, da je pes nemogoč, če se ne ukvarjaš dovolj z njim, a pri moji psici očitno to ne drži. Kaj še sploh lahko storim?
Barbara

Odgovor:
V pasji šoli vas morajo naučiti, kako z njo ravnati doma, kako preprečiti težave in kako odpraviti že nastale. Pes je nemogoč samo toliko, kolikor mu vi dovolite in omogočite. Brez učenja, vztrajanja, rednega dela, avtoritete, noben pes ne bo ubogal sam od sebe in noben ne bo ostajal sam zunaj, če gre lahko na lepše k sosedom. V pasji šoli vas morajo tudi naučiti, kako si pridobiti avtoriteto, kajti če je ne boste imeli, vas ne bo nikoli ubogala in bo vedno delala po svoje. Brez zadržkov stopite do vodje tečaja, povejte za težave in zahtevajte, da vam pomagajo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moja stara mama, ki stanuje 40 km stran od mene na deželi, je kupila mladega psa (par mesecev), ki naj bi bil pasme husky oz. mešanček. Pes ima pesjak in je zelo živahen. Jaz hodim na obisk 1x na mesec. Za staro mamo in za psa skrbijo sorodniki. Ali ima smisel, da bi ga jaz vodil v šolo? Videl bi torej psa recimo največ 3x na teden. Želel bi, da bi bil pes ubogljiv.
Primož

Odgovor:
Lahko ga vi vodite v šolo, vendar morate potem vse ostale naučiti, kako se dela s psom. Vsi morajo uporabljati enake besede za ukaze, prepovedi in pohvalo, enako se morajo obnašati do njega in doma z njim ponavljati tisto, kar jih boste vi naučili. Poleg učenja pa pes potrebuje najmanj dva dolga sprehoda dnevno, saj ne more biti samo v pesjaku. Dogovorite se in če boste vsi sodelovali na pravi način, uspeh ne bo izostal.

Odgovarja: Martin Simončič