Vprašanje:
Na vas se obračam z vprašanjem, ki mu sama nekako nisem kos. Moj štirimesečni kavalir je zelo zelo nerad sam doma. V bistvu se lajež začne, čim za seboj zaprem vrata. In traja lahko v nedogled... Tudi, ko smo zunaj, se zelo vznemiri, če se oddaljim (npr. v lokalu, na sprehodu...).
Ker živimo v bloku, me skrbi, da se bodo sosedje začeli pritoževati. Kadar ga samega pusti moj fant, je težava nekoliko manjša in mislim, da se celo umiri. Poskusila sem s tem, da ga zaprem v drug prostor in ga pohvalim, če je miren (oz. če ne laja, brez praskanja je že težje), pa tudi tako, da se delam, kot da grem in stopim samo na hodnik. Seveda takoj začne lajati, ko pa vsaj za nekaj trenutkov preneha, vstopim in ga pohvalim, vendar je to verjetno tisti čas, ko zajema sapo . Ni rezultatov. Obstaja še kaj drugega, kar bi lahko naredila?

Odgovor:
Nadležno ali neprekinjeno lajanje ima mnogo različnih vzrokov, včasih gre za kombinacijo več različnih vzrokov. Tak način komunikacije mladič često prinese iz legla, pogosto pa gre za pridobljeno oz. naučeno vedenje pri novem lastniku. Vzrok za nenehno lajanje v psičarjevi odsotnosti pa je najbolj pogosto v ločitveni tesnobi. V vašem primeru gre skoraj gotovo za slednjega. Z lajanjem želi pridobiti (izsiliti) vašo pozornost in prisotnost. Enotnega vzorca za rešitev takega problema pri vseh psih ni, zato boste morali sami ugotoviti, kaj bo pri vašem najbolj učinkovalo. Nekateri psi se v velikem prostoru počutijo negotovo, zato lahko hišni boks zelo pripomore k prenehanju lajanja. Na boks ga morate navajati postopno, najprej za nekaj minut, potem pa čas podaljšujete. Ko se ga psi navadijo, lahko pustimo vratica odprta, pa bodo kljub temu v njem mirno počivali, dokler se nekdo od družine ne vrne domov. Iz vašega opisa lahko tudi sklepam, da je vaš pes zelo navezan na vas, počuti se pretirano odvisnega, zato se ob vaši oddaljitvi počuti zapuščenega in začuti strah po ločitvi. Z oddaljevanjem od njega in odhodi v drug prostor ste začeli pravilno, vendar morate to ponavljati večkrat dnevno in vztrajati. Ob tem ga učite ukaza "počakaj", do njega se vrnite samo v trenutku, ko ne bo lajal. Pohvalite ga in na začetku tudi nagradite. Ob odhodu v drug prostor samo ukažite "počakaj", ukaz podkrepite z vedno enakim gibom roke (iztegnjena roka z odprto dlanjo, obrnjeno proti psu). Ne delajte drugih ritualov, ne poslavljajte se, ne razlagajte mu, da mora biti malo sam, ipd. Samo odločen ukaz, po vrnitvi pa pohvala in nagrada brez odvečnih pomilovanj. Enako delajte tudi drugje, na prostem, v avtomobilu, v različnih okoliščinah. Vztrajajte in bodite dosledni, nekateri psi potrebujejo mnogo ponavljanj do stopnje razumevanja, da ga ne boste zapustili in da se slej ko prej vrnete k njemu. če je tiho, seveda. če boste delali pravilno in redno, boste čas samote po nekaj dneh lahko začeli podaljševati.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4 mesečnega pritlikavega pinča. Pojavile so se težave z ušeski - namreč, ves čas je kazalo, da bo imel prelomljena ušesa, zdaj pa je v nekaj dneh dvignil levo uho (vsak dan bolj pokončno), desno pa je popolnoma prelomljeno. Seveda mi je vseeno, kako jih bo imel, da sta le obe enaki. Problem je v tem, da je eno (skoraj) perfektno dvignjeno, drugo pa perfektno prelomljeno.
Slišala sem za obteževanje in previjanje ušesk, pa vas prosim, če mi poveste kaj več o tem in za katero varianto bi se vi odločili na mojem mestu?

Odgovor:
Za pokončno postavitev uhljev je še čas, vendar bi glede na stanje morali malo pomagati. V obdobju menjave zob se postavitev uhljev lahko rahlo poslabša, potem pa se stanje pri večini normalizira. Pomagate lahko tako, da mu večkrat dnevno po nekaj minut s prsti nežno masirate uhlja od korena do špice. S tem boste pospešili in ojačali prekrvavitev uhlja ter krepili hrustanec. Lahko pa se odločite za namestitev ušesne opornice v kombinaciji s povijanjem uhljev. O tem pa se posvetujte z veterinarjem ali izkušenim vzrediteljem.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam leto in tri mesece staro airedale terierko. Začelo se je poletje in čas, ko lahko psa skopamo. Psica ni prizanesljiva do vode in se je malo boji, kar je v meni vzbudilo vprašanje, kako lahko pes, ki je od vseh začetkov svojega obstoja lovil vidre, boječ do vode. Zanima me, kako bi lahko odgnala ta strah iz nje?
Mateja

Odgovor:
Nekateri psi vodo obožujejo, nekateri se izognejo celo najmanjšim lužicam na cesti. Pasma nikakor ni pokazatelj pasje naklonjenosti do vode. Najlažje bi jo na vodo navadili kot mladiča, sedaj bo verjetno težje in boste potrebovali več časa in potrpljenja. Vprašanje je tudi ali se boji samo domačega kopanja ali niti v najhujši vročini noče na primer v potok z zelo nizko vodo. Poskusite jo počasi navajati tako, da se ob nizki vodi (globina 5 do 10 cm) z njo igrate. če rada lovi igračo in jo prinaša, jo mecite vedno bližje vodi, potem pa naj "slučajno" pade pol metra od "obale". Prvič morda ne bo šla za igračo (biti mora plavajoča), če boste večkrat ponovili in jo spodbujali, bo morda uspelo in led bo prebit. Lahko pa doma pripravite otroški bazenček, v katerem naj bo na začetku samo za prst ali dva vode in če jo boste pripravili, da bo stopila vanjo, boste nivo vode postopno zviševali. Ne prehitevajte in ne pričakujte preveč že prvi dan.
če jo kopate doma na vrtu s pomočjo cevi, se morda boji premočnega curka ali premrzle vode. V tem primeru jo zmočite tako, da ji vodo na telo nanašate s pomočjo posode, kasneje pa curek vode iz cevi nastavite na najmanj. Pred tem naj bo cev nekaj časa na soncu, da bo voda mlačna. Uporabite malo domišljije in preizkusite več načinov. Mogoče pa je vaša psička med tistimi, ki vse življenje z vodo ne bodo sklenili tesnega prijateljstva.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Prihodnji teden dobim v varstvo 4 mesece starega mladička (samčka) pudlja. Doma imam rahlo ljubosumnega in nepotrpežljivega 14 let starega pudlja. Sicer sta se že videla in tudi preživela skupaj nekaj časa. Izgledalo pa je nekako tako, da je mali staremu neprestano težil, stari pa se je z občasnim laježem in renčanjem branil. Ne vem kako naj organiziram oba psička, ko bom 8 ur v službi. Mali ni navajen biti veliko sam, tako da bo verjetno jokal. Nočem pa tudi obremenjevati mojega pudeljčka, da mu bo mali 8 ur težil. Ali naj ju pustim skupaj v istem prostoru? če ne bosta skupaj, jima verjetno ne bo všeč, ker se bosta čez vrata slišala, če bosta, pa tudi ne bo ok, ker stari lahko malemu zaradi naveličanosti kaj naredi. Kaj naj naredim?

Odgovor:
Iz napisanega lahko sklepam, da bo mladič hotel od starejšega psa izsiliti igro in če je ne bo, bo postal zelo nadležen. Starejši pes vam je že nakazal, da mu družba takega mladiča ne ugaja in da hoče imeti mir brez nadlegovanja. Niste napisali, kje sta se prvič videla, na tujem terenu ali pri vas doma. če se je vaš pes odklonilno odzval na tujem terenu, bo na domačem še huje in na to morate biti pripravljeni. Kako se odločiti, vam težko napišem, ker nobenega ne poznam, niti ne vem, kako resno se je odzival vaš pes. Sprašujem se, zakaj ste sploh sprejeli odgovornost za mladiča, če veste, da vaš takih "avantur" ne sprejema najbolje. Idealna rešitev bi seveda bila, da bi ju nekdo lahko nadzoroval. Lastnik mladiča bi le-tega že moral navaditi na občasno samoto in če tega ni storil, imate velik problem. Lahko ju seveda zaprete vsakega v svoj prostor, kakšne bodo reakcije pa vam vnaprej ne more nihče odgovoriti. Velika verjetnost je, da se bodo sosedje pritožili zaradi nenehnega lajanja in cviljenja. Najslabša možnost je imeti oba v istem prostoru. Nihče vam iz skopih podatkov ne more predvideti, kaj bi našli ob prihodu domov. Možnosti je več: lahko bi se stoično prenašala, lahko bi se mirno igrala, lahko bi bil eden ali celo oba krvava zaradi pretepa, lahko bi vam povsem uničila prostor, itd. Zaradi vsega tega vam ne morem odgovoriti na vaše vprašanje, kaj narediti. Odločite se sami, odgovornost za oba psa je vaša, v bodoče pa velja dobro premisliti preden komu obljubite varstvo psa. Lahko pa me pokličete na 041 683 411, poveste več podrobnosti in bova lažje našla rešitev.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Kako naj 3 mesece starega novofundlandca odvadim jesti kamenje? S tem je začel pred dvema dnevoma, problem pa je, ker je naše celotno dvorišče pokrito s frakcijo.

Odgovor:
Najprej morate ugotoviti zakaj jih je. Mogoče mu je dolgčas in se zabava po svoje. V tem primeru mu dajte dobro igračo, ki je ne bo mogel uničiti (na primer konga), naučite ga igrati se z njo, da se bo zamotil, ko vas ne bo zraven. če kamne dobesedno požira in ne gre samo za igro "poberem, nesem in spustim", ga boste morali nekaj časa nadzorovati in ukrepati takoj, ko bo nakazal pobiranje kamna. V zameno mu boste dali igračo ali kaj drugega, kar mu bo bolj zanimivo od kamnov. V času vaše odsotnosti poskrbite, da na dvorišču ne bo sam oz. ga umaknite v zaprt prostor ali v pesjak, če ga imate. Za čas samote mu pustite žvečilno igračo. Žretje kamnov je lahko zelo nevarno, škodljivo je za zobe, zapre se lahko požiralnik, vhod v želodec, črevesje itd. Z vsakodnevnim učenjem ga učite, da kamnov ne sme pobirati, bodite 100 % dosledni in odločni.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam zlato prinašalko, ki bo stara osem mesecev. Ker je to moja prva psička, me zanima če je možno, da se je že začela goniti, saj je v zadnjih dneh 2x ušla k sosedovemu psu, kar prej nikoli ni počela. Opažam, da tudi drugi psi, še posebej zvečer in ponoči hodijo k njenemu pesjaku. Zanima me, če lahko že postane breja, glede na to, da nisem opazila da bi krvavela.
Ker je čez dan skoraj vedno spuščena, me skrbi, da ne bi postala breja, saj jo nameravam parit komaj čez kako leto.

Odgovor:
Glede na to, da izcedka še niste opazili, gre morda za predgonitveno obdobje, ko samci že zaznajo drugačen vonj psice. Lahko pa se je gonitev že začela, kajti pri mnogih mladih psičkah je prva gonitev neizrazita in z manj opaznimi znaki. Priporočam vam, da jo nadzorujete in preprečite morebiten dostop samcev do nje. Seveda lahko postane breja, če v pravem času pride do naskoka. V tej starosti pa brejost nikakor ni primerna, zato poskrbite, da do nje ne bo prišlo. Ne smete ji omogočiti samostojnega tekanja okrog hiše, na sprehod jo vodite na povodcu, pesjak zaščitite tako, da noben pes ne bo mogel skozi ali pod ograjo. Še najbolje bi bilo, da bi bila psička z vami v hiši.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo sedem mesečno novofundlandko. Zanima me, koliko časa traja pasja puberteta. Nekaj časa nas je lepo ubogala, sedaj pa mislim, da jo je napadla puberteta, kajti postaja gluha za odpoklic, nori in skače kot zmešana.
Prav tako me zanima, kako dolgi so lahko sprehodi za to pasmo pri tej starosti. Včasih si mislimo, da bi jo bilo dobro malo utruditi, pa jo odpljemo na malo daljši sprehod, o utrujenosti pa ne duha ne sluha.
Darja

Odgovor:
Pasja puberteta pri večini traja nekaj mesecev, pri psičkah se običajno zaključi s prvo gonitvijo. Ni pa rečeno, da bo potem ponovno ubogala. To je namreč v največji meri odvisno od vas. Prav v "pubertetnem" obdobju je potrebno najbolj vztrajati in uveljavljati svojo voljo; če boste popuščali in ji omogočili kljubovanje in svojeglavost, boste imeli težave tudi v prihodnosti. Učite jo novih veščin, ponavljajte in zahtevajte, vsak sprehod naj bo prepleten z različnimi aktivnostmi, ki bodo zanjo zanimive in utrujajoče. Novofundlandci so zelo živahni psi, če se jim ne pusti poležavati, ampak se jih postopno navaja na dolge in "delovne" sprehode. Težko je napisati dolžino sprehoda v kilometrih, bolj pomembna je intenziteta sprehoda. Lahko prehodite 5 km in zraven "sanjate", psička pa se zabava po svoje, lahko pa na razdalji enega kilometra ali manj z igro, učenjem, tekanjem, ustvarite tako utrujajoč sprehod, kot bi prehodili 20 km. Postopno podaljšujte razdaljo in stopnjujte aktivnosti, tako bo pridobila kondicijo, vzpostavili boste boljši stik z njo, ne pretiravajte pa še s sprehodi na zelo strmih terenih in ne dovolite divjanja po strmini navzdol.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam eno vprašanje glede včasih prekomernega lizanja. Moja 15-mesečna mešanka Miša namreč včasih liže vsepovprek. Poleg svojih lastnikov pogosto liže tudi stene, rjuhe, vzglavnike, deke, ... skratka karkoli, kar ji je v trenutku najbližje. Hranimo jo z briketi in dodatnimi vitamini, zato se mi zdi, da ji ne bi smelo nič manjkati. Ali pač?
Tina

Odgovor:
Podatki so za natančnen odgovor zelo pomanjkljivi, lahko pa sklepam, da želi na ta način pritegniti pozornost družinskih članov in z njimi manipulirati, da bi se z njo čim več ukvarjali. če ji lizanje prepovedujete, jo morda s fizičnim posegom od tega odvračate ali se takrat z njo pogovarjate, je svoje dosegla. Vsaj mesec dni njeno vedenje povsem prezrite, saj z lizanjem ne bo naredila nobene škode (umaknite pa predmete, ki bi bili lahko zanjo strupeni). Med lizanjem nekega predmeta je niti ne poglejte, z njo se začnite ukvarjati šele nekaj minut po prenehanju. Lizanje družinskih članov je lahko povezano z njeno podrejenostjo ali pa mogoče s strahom pred samoto, če liže samo takrat, ko je sama.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam eno težavo, s katero se ne znam spopasti. Pri hiši imamo rodovniškega šarplaninca, starega pet let. Problem je sledeč. Zaradi določenih razlogov bo dobil družbo in sicer mladička, mešančka med rottweilerjem in dalmatincem. Živimo v hiši s precejšnjim dvoriščem in velikim vrtom. Zanima me, ali naj sploh skušamo šarplaninca privaditi na novega člana družine, ali je tako ali tako zaman. Šarplaninec Astor ni imel nikoli večjih stikov z drugimi psi, za mačke se ne zmeni. Psa bosta ločena (aja, gre za oba samčka), želela pa bi le nekako urediti vse skupaj, da ne bi bilo nenehnega laježa.
Lp, Tanja

Odgovor:
Na nevtralnem terenu jih pod nadzorom (oba na povodcu) spustite blizu drug drugega. Normalen odrasel pes praviloma do mladiča ne bi smel biti napadalen. če pa bi bil odziv starejšega nesprejemljiv na neznanem terenu, potem bo odziv v domačem okolju še slabši. Na osnovi prvega spoznavnega stika med njima boste vedeli, kako ravnati. Na vsak način morata imeti vsak svoje bivališče, prostora morata biti ločena tako, da v nobenem primeru ne bosta mogla eden do drugega. V primeru slabega odnosa starejšega do mlajšega ju boste na sprehode morali voditi ločeno. Vaše vedenje do starejšega se v nobenem primeru ne sme spremeniti, ne sme biti za nič prikrajšan in zaradi mlajšega ga ne smete odrivati v kot. Nameniti mu morate prav toliko pozornosti, kot pred prihodom drugega psa.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 12 let staro psičko nemško ovčarko. Še zmeraj je zelo aktivna za svoja leta. Zanima me, kako bi prenesla, či bi imeli še enega mladega psička? Imamo veliko prostora.
Miha

Odgovor:
Mladička bi prav gotovo hitro vzela za svojega in ga tudi učila "hišnega reda", še posebno, če bi bil samček. Prvi stik med njima pa morate narediti izven njenega teritorija, na nevtralnem terenu. Tam naj se pod nadzorom spoznata, poigrata, potem pa greste skupaj domov. Vendar se morate do starejše psičke obnašati enako kot do sedaj, za nič ne sme biti prikrajšana in nič se zanjo ne sme spremeniti. Tudi pri božanju in čohljanju mora biti ona prva na vrsti, potem pa prišlek. S tem ji boste izkazovali njen višji status, kar je v pasjem svetu zelo pomembno.

Odgovarja: Martin Simončič