Vprašanje:
Na vas se obračam z vprašanjem, ki mu sama nekako nisem kos. Moj štirimesečni kavalir je zelo zelo nerad sam doma. V bistvu se lajež začne, čim za seboj zaprem vrata. In traja lahko v nedogled... Tudi, ko smo zunaj, se zelo vznemiri, če se oddaljim (npr. v lokalu, na sprehodu...).
Ker živimo v bloku, me skrbi, da se bodo sosedje začeli pritoževati. Kadar ga samega pusti moj fant, je težava nekoliko manjša in mislim, da se celo umiri. Poskusila sem s tem, da ga zaprem v drug prostor in ga pohvalim, če je miren (oz. če ne laja, brez praskanja je že težje), pa tudi tako, da se delam, kot da grem in stopim samo na hodnik. Seveda takoj začne lajati, ko pa vsaj za nekaj trenutkov preneha, vstopim in ga pohvalim, vendar je to verjetno tisti čas, ko zajema sapo . Ni rezultatov. Obstaja še kaj drugega, kar bi lahko naredila?

Odgovor:
Nadležno ali neprekinjeno lajanje ima mnogo različnih vzrokov, včasih gre za kombinacijo več različnih vzrokov. Tak način komunikacije mladič često prinese iz legla, pogosto pa gre za pridobljeno oz. naučeno vedenje pri novem lastniku. Vzrok za nenehno lajanje v psičarjevi odsotnosti pa je najbolj pogosto v ločitveni tesnobi. V vašem primeru gre skoraj gotovo za slednjega. Z lajanjem želi pridobiti (izsiliti) vašo pozornost in prisotnost. Enotnega vzorca za rešitev takega problema pri vseh psih ni, zato boste morali sami ugotoviti, kaj bo pri vašem najbolj učinkovalo. Nekateri psi se v velikem prostoru počutijo negotovo, zato lahko hišni boks zelo pripomore k prenehanju lajanja. Na boks ga morate navajati postopno, najprej za nekaj minut, potem pa čas podaljšujete. Ko se ga psi navadijo, lahko pustimo vratica odprta, pa bodo kljub temu v njem mirno počivali, dokler se nekdo od družine ne vrne domov. Iz vašega opisa lahko tudi sklepam, da je vaš pes zelo navezan na vas, počuti se pretirano odvisnega, zato se ob vaši oddaljitvi počuti zapuščenega in začuti strah po ločitvi. Z oddaljevanjem od njega in odhodi v drug prostor ste začeli pravilno, vendar morate to ponavljati večkrat dnevno in vztrajati. Ob tem ga učite ukaza "počakaj", do njega se vrnite samo v trenutku, ko ne bo lajal. Pohvalite ga in na začetku tudi nagradite. Ob odhodu v drug prostor samo ukažite "počakaj", ukaz podkrepite z vedno enakim gibom roke (iztegnjena roka z odprto dlanjo, obrnjeno proti psu). Ne delajte drugih ritualov, ne poslavljajte se, ne razlagajte mu, da mora biti malo sam, ipd. Samo odločen ukaz, po vrnitvi pa pohvala in nagrada brez odvečnih pomilovanj. Enako delajte tudi drugje, na prostem, v avtomobilu, v različnih okoliščinah. Vztrajajte in bodite dosledni, nekateri psi potrebujejo mnogo ponavljanj do stopnje razumevanja, da ga ne boste zapustili in da se slej ko prej vrnete k njemu. če je tiho, seveda. če boste delali pravilno in redno, boste čas samote po nekaj dneh lahko začeli podaljševati.

Odgovarja: Martin Simončič