Vprašanje:
Imam tri in pol mesece starega mehkodlakega pšeničnega terierja. Je zelo priden in dojemljiv. Problem se pojavi le, ko hočeva z možem sama od doma. Nikakor noče biti sam. Puščala sva ga po nekaj minut večkrat na dan, po malo več kot le nekaj minut, vendar je bila situacija vedno ista. Neutolažljivo jokanje, tuljenje, cviljenje in lajanje, pri tem pa je še skoraj vrgel vrata s tečajev, ker se je tako zaletaval. Sedaj ga vsako jutro voziva k mojim staršem v varstvo, ker sva obupala, da ga bova kdaj naučila, da bi bil sam doma. Kaj mislite, ali naj obupava ali obstaja kakšna boljša metoda? Še to moram povedati, da se ga ne da zamotiti z ničemer, ne z igračami, ne s hrano, ko zasliši ključ v vhodnih vratih, ga zagrabi panika in začne se neutolažljivi jok, ki pa sicer poneha, ko vidi da gre tudi on z nama. Tako je že od prvega trenutka, ko je prišel domov k nama.
Urška

Odgovor:
Verjetno gre za psihično občutljivega mladiča, ki se je zelo navezal na vas in mu vsaka samota povzroči stres. Verjetno vam v stanovanju tudi povsod sledi, kar potrjuje njegovo odvisnost. Z vadbo najprej začnita v stanovanju, ko bosta doma. Eden ali drugi naj gre v drug prostor in zapre za seboj vrata. Nekaj minut kasneje naj mu sledi drugi, ki brez pogovarjanja s psom tudi zapre vrata za seboj. Vrnita se takoj ali čez nekaj sekund, vsekakor pa preden bo pes začel s cviljenjem. To ponavljajta večkrat dnevno in vsakokrat naj bo čas ločitve malo daljši. Paziti morata samo na to, da se bosta vrnila pred začetkom cviljenja. S psom se ne pogovarjajta, ne tolažita ga, ne razlagajta mu, da prideta nazaj, in tudi ko se vrneta, ga ne hvalita in ne pomilujta. Obnašajta se normalno, vajino prihajanje in odhajanje naj psu postane vsakodnevna stvar. Učita ga ostajati na njegovem prostoru, kjer mu pustita igračo. Najprej naj ostane na prostoru v vajini prisotnosti, kasneje pa se začnita umikati v drug prostor, vrata naj bodo na začetku odprta, čez nekaj dni pa začnita zapirati tudi vrata. če boste začetni del dobro izpeljali, bo pes začel razumevati, da se vedno vrnete nazaj, če je tiho. V primeru ostajanja na prostoru, ga ob vrnitvi pohvalita. V drugi fazi se oblecita, ukažita mu "počakaj" ter pojdita do vhodnih vrat. Odklenita jih in takoj nato zaklenita nazaj in ostanita doma. Po nekaj ponavljanjih enostavno gresta ven in se vrneta preden bo začel cviliti. Z vztrajno vadbo bo njegovo vedenje postajalo vedno bolj umirjeno.

Odgovarja: Martin Simončič