Kuvasz kot vodnik slepih, puli kot njegov pomočnik
Najlepše, najzabavnejše in najbolj žalostne zgodbe piše življenje samo. Nisem verjel svojim očem. Kar sem videl na močno prometni ulici v močnem deževju, ko sem bil na nakupih, je bil kuvasz kot vodnik slepih.
Tak pogled je bil vsekakor nekaj posebnega. Kar je to skupino naredilo še nenavadnejšo, pa je bil majhen črn puli, ki je zelo delovno in resno tekal pred kuvazsom ter nazaj do slepega človeka.
Previdno sem nagovoril slepo dekle v trenutku, ko se je ustavilo. Previdno sem ji pojasnil moje zanimanje za kuvazsa in pulije ter jo poprosil, naj mi pove kaj več o svojih dveh psih. Bal sem se, da bo moje zanimanje za pse razumela povsem napačno.
Ime ji je Kathrin, kuvazs je bil psica z imenom City, puli pa samček z imenom Wasko.
Ko sem ji povedal, da sem vedno na lovu za zanimivimi zgodbami o madžarskih ovčarskih psih, me je povabila na skodelico kave. Na poti v kavarno sem se lahko prepričal o nujni funkciji pulija.
Medtem ko se je kuvaszka koncentrirala na pot in oviram na njej, ki bi ovirale vodnico, nam je prišel po poti nasproti par z bokserjem. Bokser je bil spuščen ter nakazoval, da bo napadel kuvasza. Ko je bil 5 do 6 metrov od City, je vskočil puli. Brez znakov strahu ali zadržanosti je tekel do bokserja, močno zarenčal ter ga poskušal odvrniti od napada. Vendar je bil bokser nepopustljiv - puli prav tako. Ko renčanje ni zaleglo, ga je nepopustljivo ugriznil v nogo. Bokser je pričel glasno zavijati od strahu. Šele tedaj sta se lastnika potrudila ter ga privezala na vrvico. Wasko pa je ponosno prišel nazaj. City med vsem pretepom ni niti pogledala, kaj se dogaja, temveč je svojo nalogo kot vodnica slepih dosledno opravljala dalje.
Pri kavi je Kathrin povedala, da je City in Waska dobila od starega gospoda, ki je umrl. Takrat je še videla. Ko se je ponesrečila na delu ter oslepela, ju ni hotela izgubiti. Kljub odsvetovanju strokovnjakov se je odločila ter City dala izšolati za vodiča slepih. V nobenem primeru ni hotela drugega psa.
"Ni bilo lahko, mnogokrat sem skoraj obupala. Kuvazs ima zelo veliko samozavest. Treba je imeti mnogo potrpljenja, da se ga izšola za vodiča slepih," mi je povedala. Marsikateri lastnik psov, ki dovoljuje, da njegov pes prosto teče k psu - vodiču slepih, dela razmere za slepega še težje. "Le kdor pozna kuvazsa, lahko razume, kako discipliniran mora biti kuvasz, da lahko ignorira srečanje take vrste." Ko je Kathrin povedala te stavke, je delovala nekam žalostno. Na vprašanje, zakaj, je odgovorila: "Zelo rada bi City pustila k igri z ostalimi psi - kot nekoč ..." Potem pa se ji je obraz razvedril in dodala: "Doma norita City in Wasko, da vse kar bobni. Žal ju lahko le slišim, vendar po ropotu sklepam, da je igra precej živahna."
Prosil sem jo še, naj mi pove, kako je prišla na zamisel, da bi Wasko lahko prevzel poklic pomočnika. Oh, tega ga ni treba učiti. Wasko je napadel prvič, ko je neka gospa želela pobožati City. "City je le kratko zarenčala, potem pa sem slišala gospo le zakričati 'Au'. Ko sem vprašala, kaj se dogaja, mi je gospa povedala, da ji je Wasko skočil v roko ter jo ugriznil. Wasko se je odločil, da bo vsakogar oddaljil od mene in City."
Kathrin me je povabila na obisk k sebi domov. Z veseljem sem sprejel to povabilo ter tako pridobil tri nove prijatelje. Ves čas pa mi je Kathrin pripovedovala še druge vesele pripetljaje, ki so jih doživeli ti neločljivi prijatelji.
B. N.
|
