Srečanje Tamalancev, 31. 8. 2013
Datum 3.9.2013 18:23:52 | Rubrika: Šport, veselje in delo
| Srečanje Tamalancev, 31. 8. 2013
Že dolgo se nismo srečali vsi skupaj, vedno je prišlo kaj vmes. Letos pa sva se z Marjanom odločila, da srečanje bo, četudi bodo ušpičene prekle padale. Bomo že kam stlačili tele naše prijatelje.
Mislim, da ko se enkrat takole zatrdno odločiš nekaj speljati, začne veljati tisti stari pregovor "Fortes fortuna adiuvat" (ta močnim stoji sreča ob strani) in nebo se je uklonilo ter nam podarilo nebeško lep dan, čisto pravi za srečanje toliko kužkov in njihovih skrbnikov - nepozaben konec poletja.
Seveda sva bila nervozna kot že dolgo ne. Bo dovolj prostora za parkiranje? Bo zoprn sosed klical policijo? Se bodo naši kužki sploh pripravljeni gledati med seboj? Pa toliko malenkosti je bilo potrebno urediti pred prihodom prvih gostov. Res je sreča, da imava prijatelje, ki so nama ljubeznivo pomagali nakupovati, pospravljati in še kup stvari, ki najbrž nikogar (razen sitnih gospodinj) ne zanimajo. Hvala Anami, Neža in Martina!
Prihod je potrdilo 11 skrbnikov, potem pa zjutraj v soboto še trije - 14 španjelov bo torej prišlo obiskat svoj rojstni kraj. Zmenili smo se za nekaj varnostnih ukrepov - vsi naši bodo izjemoma imeli ovratnice, mladičke bomo imeli raje v naročjih ali v njihovi sobici, hrano bomo dali na visoke mize (španjeli so en živ obup kar se hrane tiče in moraš biti res previden, če želiš, da kaj za ljudi ostane...), pa vse igrače in žoge smo poskrili, da ne bo nepotrebne ljubosumnosti in še kaj. Pa kar bo pa bo.
Že kmalu po enajsti sta prispeli Belini sestrici iz prvega legla in Buxijeva brata iz drugega legla. Potem pa prav kmalu nisem imela več pregleda kdo je bil naslednji, saj se je prav vsulo kužkov, njihovih skrbnikov, otrok. Ne vem, če je za vzreditelja španjelov kaj lepšega kot pogled na lepe, zdrave, živahne, prijazne španjele! Zame je bilo to nekaj najlepšega, priznam. Pa kako lepo so vzgojeni, prav pridni - nobenega lajanja ni bilo, bilo je pravzaprav slišati le prisrčen klepet skrbnikov, ki so se nekateri poznali že od prej in se pozdravili kot stari prijatelji, nekateri pa so z veseljem spoznavali nove obraze ljudi, s katerimi imajo skupno veliko ljubezen in skrb za ljube jim španjele. Ko sem jih opazovala, me je prevzel občutek zadovoljstva, da sem morda s španjeli svoje vzreje dala en košček zadovoljstva in sreče vsem tem ljubeznivim, dobrim ljudem in mi ga oni sedaj nesebično vračajo. Nepozaben občutek.
Razšli smo se nasmejani, dobre volje in si obljubili, da srečanje na Tamalanni v Škocjanu ponovimo prihodnje leto - pa če bodo ušpičene prekle padale. Takrat se nam bodo, upam, pridružili še tisti, ki tokrat niso imeli časa, pa morda še kdo iz tujine.
Alenka
psarna Tamalanna
www.tamalanna.net
|
|
