Novosti, ki jih za lastnike psov prinaša ZZZiv-C
7. marca 2013 so poslanci sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C). V veljavo stopi 2. aprila 2013.
24. aprila 2013 je Državni zbor potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali:
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
Poleg najbolj odmevnih prepovedi, kot so prepoved cirkusov, v katerih nastopajo živali prostoživečih vrst, reje in lova na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja ter klanja živali brez omamljanja tudi pri obrednem zakolu, kar nekaj sprememb zadeva lastnike psov, zavetišča za zapuščene živali in društva za zaščito živali. Poglejmo, katere so te spremembe.
Prodaja, oddaja, nakup in posvojitev psa
V zadnjih letih je trgovina s psi v celotni Evropi zelo narastla in ilegalni komercialni transport živali postaja velik problem. Goljufije pri prodaji psov so zelo pogoste, predvsem pri prodaji 'pasemskih psov', ki jih ne spremlja dokumentacija, ki bi dokazovala njihov izvor in čistost pasme. Znane so t.i. 'pasje tovarne', ki v večinoma neustreznih razmerah masovno proizvajajo mladiče, jih predčasno odstavljajo in pošiljajo na dolgo pot, samice pa so praviloma preobremenjene, saj morajo skotiti čim več legel. S prepovedjo preprodaje psov, kar stopi v veljavo 1. maja 2013, in z evidentiranjem izvora psa, kar bo sicer prišlo v veljavo šele 1. januarja 2015, se bo preprečevalo ali vsaj omejevalo preprodajo mladičev.
Hišne živali se lahko osebam, mlajšim od 18 let, prodaja, oddaja ali podarja le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika. Prodajalec, zaposleni v zavetišču ali oseba, ki podarja hišno žival, sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z osebnim dokumentom. če oseba to odkloni, se ji ne sme prodati, oddati ali podariti hišne živali.
Prepovedana je prodaja psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti, kar bo pripomoglo k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. To pomeni, da je prepovedana preprodaja psov, oz. da je dovoljena samo prodaja mladičev iz lastne vzreje.
Pomembna novost, ki se uvaja za obdobje po 1. 1. 2015, je izvor psa, kjer gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi. Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival.
Foto: No Jinx
Označevanje psov in Centralni register psov (CRP)
Registracija psov in vodenje centralnega registra psov (CRP) sta v Sloveniji uzakonjena že od leta 2003. V začetnih fazah je register zagotavljal sledljivost rednega cepljenja psov proti steklini, kasneje pa je prevzel tudi druge naloge. Danes je CRP baza podatkov, ki poleg informacij o cepljenju psov vsebuje tudi natančne podatke o lastnikih psov, številko mikročipa, s katerim je pes označen, in informacijo o tem, ali je pes klasificiran kot nevaren, z uveljavitvijo teh sprememb pa bo vseboval tudi podatke o izgubljenih psih, od začetka leta 2015 pa tudi podatke o izvoru psov.
Določila o obveznem označevanju (čipiranju) psov se iz Zakona o veterinarskih merilih skladnosti premikajo v Zakon o zaščiti živali.
V CRP se kot lastnik psa lahko vpiše le polnoletna oseba. Potrebni podatki so: osebno ime ali firma, naslov prebivališča ali sedež, enotna matična številka občana (EMŠO) ali matična številka pravne osebe (MŠ) lastnika psa.
Lastnik psa mora pogin in spremembo lastništva psa javiti pristojni veterinarski organizaciji, pobeg in odtujitev psa pa pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču. Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče morata te podatke vnesti v CRP.
Foto: Marijan Ozbič
Pes pomočnik invalidov in pes pomočnik slepih
Podrobno sta definirana pojma 'pes pomočnik invalidov' in 'pes vodič slepih': "pes pomočnik invalidov je pes, ki je šolan ali je v postopku šolanja za pomoč invalidom in spremlja invalidno osebo ali svojega trenerja" in "pes vodič slepih je pes, ki je šolan ali je v postopku šolanja za vodenje slepih in spremlja slepo ali slabovidno osebo ali svojega trenerja". Definiciji bolje zagotavljata določene pravice skrbnikom teh psov, kadar so ti v njihovem spremstvu.
Preprečevanje rojstev
Osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija živali za preprečitev rojstva nezaželenih živali je skrbnikom hišnih živali naložena tudi za tiste živali, katerim ne morejo ali nočejo zagotoviti oskrbe po tem zakonu.
Fizično varovanje psov
Iz obveze fizičnega varovanja psov na javnem mestu so izvzeti pasji parki in druga ograjena območja, kjer je psom onemogočen pobeg, ter lovski psi med lovom.
Foto: Urška Petek
Spolna zloraba živali
Zaradi večje jasnosti in lažjega morebitnega izvajanja predpisa je bolj podrobno določena spolna zloraba živali. Novi predlog ne dopušča dvoma, saj je prepovedano vsakršno spolno dejanje (spolno občevanje, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje) med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.
Tek psa ob prometnem sredstvu
Prepovedan je tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo, s čimer so predvsem izvzeti psi, ki lahko še naprej tečejo ob kolesu.
Petarde in pasti
Prepovedano je obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev, ki žival imobilizirajo na način, ki jo poškoduje, a je ne usmrti (pasti, zanke ...). Gre za naprave, ki imajo zelo škodljiv vpliv na dobrobit živali, saj so te z njihovo uporabo izpostavljene velikim bolečinam in hudim poškodbam, ki lahko povzročijo dolgotrajno trpljenje preden živali poginejo.
Foto: primorka84
Spodbujanja napadalnosti živali do človeka ali živali
Prepovedano je spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen v primeru šolanja psov (šolanje IPO, obramba) ali uporabe službenih policijskih ali vojaških psov. Torej, prepovedano je ščuvanje psa na človeka ali žival. Takšno ravnanje dosedaj ni bilo jasno prepovedano. Iz prepovedi sta izvzeti dve izjemi: šolanje poslušnosti psov (IPO), kjer je izzivanje napada v nadziranih okoliščinah in nenevarno, ter pri delu policijskih in vojaških službenih psov, kjer je napad na človeka del njihovih nalog.
Ugriz psa in status 'nevarnega' psa
Dodana je jasnejša definicija ugriza: "ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice".
Pes ob ugrizu ni imenovan za nevarnega, če gre za ugrize, ki nastanejo zaradi ravnanja s psi med veterinarskimi posegi ali pri ugrizu mladega psa, starega manj kot devet mesecev. Nejasnosti in nekateri nesmisli glede ugrizov psov so tako odpravljeni. Med veterinarskimi posegi so ugrizi lahko izzvani z bolečino ali s strahom, ki ju lahko povzroči veterinar med diagnostičnimi ali terapevtskimi postopki in ne morejo služiti kot pokazatelj, da je pes tudi sicer nagnjen k izražanju agresivnosti z grizenjem. Pri ugrizih mladih psov se izhaja iz predpostavke, da ugriz, ki ga je izvedel pes pri starosti manj kot devet mesecev, ne povzroči hujših posledic in da je pri mladem psu večja verjetnost, da je do ugriza prišlo med igro in ne kot izraz agresije do človeka. Obenem je dodano varovalo, ki preprečuje zlorabe in promovira registracijo psov, saj je to olajševalno okoliščino možno izrabiti le enkrat in sicer pod pogojem, da je bil datum skotitve psa vnesen v centralni register psov pred ugrizom, torej je bil pes ob ugrizu že registriran.
Foto: Deana Potza
Krajšanje repov psom
Prepovedano je krajšanje repov psom zaradi estetskih razlogov. Doslej je zakon dopuščal krajšanje repov mladičem tistih pasem, katerih pasemski in kinološki standardi dopuščajo, da imajo psi skrajšan rep, zdaj je poleg prepovedi rezanja uhljev dodana tudi popolna prepoved krajšanja repov.
Usmrtitev psa
Dovoljeno je usmrtiti nevarnega psa, katerega lastniku je bilo odrejeno obvezno šolanje za nevarne pse, pa tega šolanja ni opravil ali pa šolanje ni bilo uspešno opravljeno. Usmrtitev takšnega psa lahko odredil uradni veterinar.
Dovoljeno je usmrtiti neobvladljivega psa. Gre za psa, za katerega lastniki ugotovijo, da ga ne obvladajo več, ker je iz tega ali onega razloga postal agresiven, se pogosto vede napadalno do njih oziroma članov družine, v kateri živi, ni pa še nikogar ugriznili, torej ne obstajajo pravni razlogi za imenovanje nevarnega psa. Uradni veterinar lahko lastniku na podlagi ustreznih mnenj strokovnjakov z odločbo dovoli, da se tak pes na human način usmrti.
Foto: Mojca Senegačnik
Pristojnosti policistov, občinskih redarjev in lovskih nadzornikov
Policija je pristojna za izvajanje nadzora nad prepovedjo teka živali, vezane na motorno prometno sredstvo.
Pregon lovljenja divjadi z namenom gojenja je v pristojnost lovskih nadzornih organov (prej policije).
Poleg policistov, ki imajo pristojnost nadzora nad izvajanjem fizičnega varstva psov na javnih mestih, se ta pristojnost dodeljuje tudi občinskim redarjem.
Občinskim redarjem se dodeljuje pravica preverjanja ob odkritem prekršku, ali je pes mikročipiran ali ne.
Nove pristojnosti inšpektorjev
Pristojnim inšpektorjem je dodeljena pravica in dolžnost za odreditev usmrtitve nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje ali to šolanje ni bilo uspešno.
Uvedena je posebnost v upravnem postopku, in sicer je v primerih, ko gre za nujno ukrepanje, in bi odlog izvršbe onemogočil izvedbo ukrepa, vložitev predloga za odlog izvršbe odločbe ni dopustna.
Foto: Aleksandra Kocbek
Zavetišča za živali
Uvedeno je tesnejše sodelovanje zavetišč, veterinarske službe in občinskih redarjev, predvsem pri ugotavljanju lastništva zapuščenih živali.
Zavetiščem je naloženo vodenje evidenc o pogrešanih živalih, o prejetih prijavah zapuščenih živali, o sprejemu živali, o vrnitvi živali njihovim skrbnikom, o oddaji živali novim skrbnikom oziroma vrnitvi v okolje. V vsaki evidenci so predvideni točno določeni podatki.
Imetnik zavetišča za najdenega psa v CRP na osnovi številke mikročipa pridobi ime in priimek lastnika, njegov naslov in telefonsko številko, kar so podatki, ki jih potrebuje za vrnitev psa lastniku. Uvedena je povezava med CRP in centralnim registrom prebivalstva, ki je potrebna za zagotavljanje ažurnosti podatkov, ki se jih obdeluje v CRP. Tako je zdaj omogočeno, da se spremembe, ki so vnešene v centralni register prebivalstva samodejno posodobijo tudi v CRP (sprememba stalnega ali začasnega bivališča lastnika psa). S tem se bodo zavetišča izognila mnogokrat neuspešnim iskanjem novih naslovov lastnikov najdenih psov.
Imetnik zavetišča vnaša spremembo statusa, če mu lastnik javi, da je pes pobegnil ali se je izgubil. Potrebni podatki so: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega bivališča in telefonska številka oz. naslov elektronske pošte lastnika. Podatki iz te evidence lahko pomagajo najti lastnika psa, še preden ta pride v zavetišče.
Onemogočeno je anonimno prijavljanje zapuščenih živali. Ob prijavi najdbe živali je potrebno dati sledeče podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega bivališča in telefonsko številko prijavitelja. Zavetišče hrani podatke pet let po prejemu prijave, namenjeni pa so preprečevanju in zmanjšanju števila lažnih prijav.
Zavetiščem je naloženo najmanj dvakratno letno poročanje občinam, za katere izvajajo javno službo, ter enkrat letno upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.
Foto: Rosana črepinšek
Društva za zaščito živali, ki delujejo v javnem interesu
Zaščita živali je področje, na katerem je korektno sodelovanje uradnih služb in nevladnih organizacij zelo dobrodošlo. Njihovo delo pogosto vključuje ozaveščanje javnosti in opozarjanje lastnikov živali na nepravilno ravnanje z živalmi. Ker pa je področje skrbi za živali pogosto podvrženo laičnemu in ljubiteljskemu tolmačenju zahtev za zagotavljanje dobrobiti živali, prihaja tudi do nesporazumov glede učinkovitosti uradnih organov nadzora pri izvajanju te zakonodaje. Društva, ki skrbijo za visoko raven znanja svojih članov o dobrobiti živali in njihovo dobro usposobljenost, lahko veliko pripomorejo k razvoju odgovornega odnosa javnosti do živali. Takšna društva zagotovo delujejo v javnem interesu, zato je nadvse pomembno, da jim zakon omogoča dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu in s tem pridobitev vseh ugodnosti, ki jim pripadajo v skladu z Zakonom o društvih in drugo zakonodajo.
Pogoji za pridobitev statusa društva v javnem interesu na področju zaščite živali so poostreni. Predpisano je minimalno število članov (več kot 30), od katerih mora predpisan delež članstva opraviti usposabljanje s področja vedenja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali (program potrdi minister).
Bolj podrobno so definirane dejavnosti društva v javnem interesu: spodbujanje odgovornega lastništva živali, svetovanje skrbnikom živali, organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali, sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali, opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Podrobnejše kriterije za pridobitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu, predpiše minister. Predviden je tudi poseben točkovnik.
Poleg pogojev za društva so enaki pogoji za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu tudi za nepridobitne zavode in ustanove.
Določeno je prehodno obdobje 1 leto od uveljavitve tega zakona, v katerem se morajo društva, ki že imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, uskladiti z novimi določili. Zakon stopi v veljavo 2. aprila 2013.
Pri sestavi Strokovnega sveta za zaščito živali so dodani tudi predstavniki društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali.
Foto: Neža Jereb
24. aprila 2013 je Državni zbor potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali:
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
Viri:
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C), Vlada RS
http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-12.nsf/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/b6ed6de249791ea6c1257a8700294489/$FILE/pred.%20zak.%205.doc
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C), 18. 3. 2013 objavljen v Uradnem listu
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201323&stevilka=848
Jana Pahovnik
23. marec 2013
|
