Moje pismo kinološkemu božičku
Sem ljubiteljica živali in se zavzemam za odgovoren odnos do psov in drugih živali ter odgovorno skrbništvo živali na vseh področjih, tudi v vzreji. Sem tudi uporabnica informacij in storitev Kinološke zveze Slovenije (KZS) in za leto 2013 sem napisala kinološkemu božičku svoje kinološke želje. Upam, da bo vsaj katero izmed njih uresničil. Vrstni red želja je naključen.
Zmaj in Maks, december 2002
V letu 2013 si želim:
Tako KZS, ki bo s kinološkimi pravili in dejanji pravilno, korektno in v korist psov usmerjala, informirala, učila, vodila, ... slovenski svet pasemskih psov, ter odgovorno korigirala napačna ravnanja posameznikov in organizacij ...
Z veljavno državno zakonodajo usklajen PSD (Pravilnik o strokovnem delu KZS) in vsa ostala pravila za delovanje slovenske krovne kinološke organizacije. Po nekaj letih ribarjenja v kalnem bi se spodobilo, da ga dobimo vsaj v letu 2013.
Odgovorno in transparentno strokovno delo vseh organov KZS. Vase obrnjeni interesi posameznikov (viden član KZS je v medijih govoril predvsem o finančnih interesih, dobro pa vemo, da je še mnogo interesov drugih vrst) naj ostanejo pred vrati.
Zavedanje vseh nas, posebej pa vseh organov zveze, da je KZS prostovoljno interesno združenje s pooblastilom FCI in kot tako v Republiki Sloveniji dolžno po pravilih FCI delovati strokovno v dobro psov in njihovih skrbnikov. Kot edina v državi, ki sme skrbeti za nadzor nad vzrejo pasemskih psov in tekmovanji (po FCI priznanih pasem in tekmovanj, tudi razstav), nosi KZS poleg lovorik, s katerimi se rada kiti, in finančnih efektov, ki jih rada pobira, tudi vso odgovornost za razvoj in pravilno strokovno usmerjanje ter delovanje vzrediteljev in tekmovalcev, na področju šolanja psov pa tudi za vzgojo velike množice pasemskih in nepasemskih psov ter njihovih lastnikov.
Sprotno in dosledno sankcioniranje strokovnih napak in napak v vzreji, v okviru svojih pristojnosti pa tudi napak na področju zaščite živali, skratka napak, ki zadnja leta že po pravilu čakajo v predalih v upanju, da jih bo prerasel mah in bodo šle v pozabo, še preden bi se kdo iz 'raje' spomnil povzdigniti glas in opozoriti nanje.
Odgovorno presojo in zavoro v primerih, ko se samo želi preganjati 'čarovnice', predvsem z mislijo na dejstvo, da se naslednja grmada lahko zgodi kurjačem. Kadarkoli.
Spletno stran z javno objavo vseh pomembnih odločitev, sklepov, obvestil, napotkov ... na enem mestu, kar je za nemoteno in odgovorno delo vseh profilov kinologov ali tistih, ki samo iščemo informacije, nepogrešljivo. Brez brisanja arhivov.
Revijo Kinolog, ki bo upravičila naziv 'glasilo KZS' in se bo v njem 'skrb za izobraževanje vseh generacij kinologov (starih in mladih), kot tudi tistih, ki si to želijo postati' izražala z objavo strokovnih člankov in obvestil, 'zanimivi članki o šolanju, prehrani in zdravju psov' ter 'reportaže s slovenskih in tujih kinoloških prireditev' pa bodo samo smetana na kinološki informacijski torti.
Resno zavzemanje za odgovorno vzrejo in skrb za pse. Ne samo deklarativne navedbe o odgovornem skrbništvu (ja, vem, da je to zdaj sila moderno in v trendu) v raznih govorih in zapisih. Konkretna dejanja v okviru organov KZS, konkretne objave, morda celo predavanja za lastnike o tem, kaj odgovorna vzreja in odgovorno skrbništvo sta, ..., so z lahkoto izvedljivi prvi koraki.
Cenik KZS storitev, ki ne bo nobenih dodatnih stroškov za vzreditelje in druge skrival, temveč vsem potrošnikom vse jasno v naprej povedal. Notranjim in zunanjim.
Informacije o kinoloških dogodkih, ki bodo tudi tehnično v skladu z informacijsko dobo, v kateri živimo, s čimer bodo organizatorji pokazali resen interes, da si želijo informacije o dogajanju razširiti med čim več zainteresiranih ljudi ter s tem pridobiti čim več udeležencev in gledalcev, ne pa jih zapakirati v velike pdf dokumente ali pa jih kot drobtinice raztresti po celem internetu.
Tako KZS, ki bo spodbujala k širjenju mreže svojih članic in k množenju števila njihovih članov. Organizacijo, ki bo z vsem svojim delovanjem skrbela za širitev nabora aktivnosti in članstva pod svojim okriljem in se ne obnašala kot kralj na vrhu trona do svojih selektivno uporabnih podanikov.
Tako KZS, ki bo imela popolnoma jasno krovno vzrejno strategijo, kjer ne bo levih in desnih skokov in ne glasbenih želja, temveč samo jasna pravila (notranja in zunanja) in dosledno spoštovanje le-teh v vseh primerih in za vse enako.
Tako KZS, ki se bo zavedala, da brez vzreje ni psov in bo vzrejo res postavila na tisto mesto, ki ji v kinologiji pripada.
S strani KZS odgovorno zastopanje interesov članic in njihovih članov navzven, predvsem v odnosu do uradnih državnih inštitucij. Da se individualni skoki v stilu predlaganja občinskih taks za lastnike psov in podobne samoiniciativne pogruntavščine ne bi več dogajale.
Da ne bi slovenska kinologija vedno iskala zunanjih krivcev za svoja lastna dejanja. Veterinarji, prodajalci hrane in zaščitniki živali niso edini krivci za zmanjšan vpliv in povečane stroške kinologov in KZS. Kot nismo krivci tisti, ki opozarjamo na napake, nedoslednosti in šlamparije. Kaj pa so v zadnjih letih v resnici naredili kinologi in kaj je naredila KZS, da bi jo javnost in omenjeni subjekti resneje jemali? Si je dvignila ugled in vpliv s tem, ko je piscem zakonov predlagala takso za lastnike psov, s katero bi pokrivali stroške občin za zapuščene živali? Koliko zapuščenih označenih psov pa je porabnikov občinskih sredstev? Morda s tem, ko je predlagala +-40 cm in +-30 kg ali s tem, ko je razdelila lastnike psov na 'priviligirane' in 'navadne'? Je javnost prepričala s svojim korektnim, pravočasnim in pravilnim postopanjem, ko je samoiniciativno in v skladu z lastnimi pravili odreagirala na evidentne kršitve vzrejnih pravil v primeru 'bulmastifi' in razstavnih v primeru 'tetoviranje'? Je s strokovnim mnenjem pomagala 'hrtom v Kranjski gori'? Kdaj se je potrudila slovenski politiki, uradnikom in širši slovenski javnosti predstaviti pomen odgovorne pasemske vzreje in kaj je do sedaj naredila za promocijo odgovorne pasemske vzreje in vzrediteljev? Tu in tam kakšen objavljen ali izrečen deklarativen stavek ter samohvalni nastopi za povečanje ugleda KZS najbrž ne bodo dovolj. Dejanja štejejo. Teh pa ni in ni, za kar niso krivi ne veterinarji, ne prodajalci hrane in ne zaščitniki živali, še manj kdorkoli, ki na napake opozarja.
Da bi vidni posamezni kinologi in množica manj vidnih lastnikov psov, ki so že dali in še dajejo vsak dan mnogo pozitivnega slovenski pasji sceni, dajali to še naprej, da ne bi izgubili volje za plavanje v pogosto kalnih vodah, da jih nenehen strah za njihov kinološki jutri ne bi oviral pri iskanju pravih poti in bodo še naprej usmerjeni v boljši jutri za pse in ljudi, ki smo s psi povezani.
Leto 2013 je tudi kinološko volilno leto. Kako bo ime tistemu, ki se bo poleg božička trudil od aprila naprej izpolnjevati moje kinološke želje, mi je popolnoma vseeno. S svojim starim ali novim mestom v organizaciji bo sprejel vso odgovornost za delovanje KZS in slovensko kinologijo na sploh. Na znotraj in na ven.
Božiček, veselo na delo!
Jana Pahovnik
6. december 2012
|
