Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C)
V parlamentarno proceduro v Državni zbor RS je 27. 09. 2012 z Vlade RS potoval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C). Na spletni strani Državnega zbora RS lahko najdemo pripadajočo dokumentacijo. Trenutno je predlog v 'prvi obravnavi'. Celoten zakonodajni postopek je podrobno razložen tukaj.
Iz navedenega je razvidno, da je Zakon kot tak že mogoče šteti kot celoto, ki se bo v nadaljni proceduri spreminjala le še v posameznih detajlih - z amandmaji. Zato je čas, da mu namenimo nekaj pozornosti, oz. da se vsaj seznanimo s tem, kaj novega prinaša.
Prav bi bilo, da vsak med nami prebere predlog, predvsem pa uvodni del, kjer so opisani cilji, načela, poglavitne rešitve in prikaz ureditve v drugih državah - na KLIK (.doc), strani 1-9 in del, kjer predlagatelji razlagajo posamezne člene - na KLIK (.doc), strani 26-37. Tako bomo razumeli, kaj spremembe prinašajo in razmišljali, kaj bi lahko še bolje uredili.
čeprav bo veliko ljudi zamahnilo z roko, rekoč 'za to so poklicani drugi', temu ni tako. Poznavanje Zakona o zaščiti živali je dolžnost vsakega prebivalca te države. Predvsem v delih, ki govorijo o oskrbi, pravicah in odgovornostih tako skrbnikov hišnih živali, kot vseh ostalih. Na cesti se ne moremo preprosto delati, da ne srečujemo psov in mačk. Prav tako se ne moremo narediti slepe, ko v okolju zaznamo mučenje živali. Osnovna določila moramo poznati, da lahko ravnamo odgovorno in v dobrobit živali ter svojo varnost.
Še posebej pa bi dokumentacijo okrog novega zakona, tako stare določbe kot nove rešitve, morali poznati vsi, ki se tako ali drugače aktivno ukvarjamo z živalmi: lastniki in skrbniki živali, vsi člani društev za zaščito živali (ne samo tisti, ki jih tematika zanima), 'ad hoc rešitelji' živali, tisti, ki bolj ali manj organizirano vozijo zapuščene živali od drugod, vzreditelji, člani kinoloških klubov in društev, vsi občinski uradniki, ki so na občinah zadolženi za področje skrbi za živali ... predvsem pa vsi mediji in medijske živalske točke, ki tudi nosimo odgovornost za pravilno obveščanje in prav tako za osveščanje.
Dokumentacija v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C):
- Državni zbor RS
- Vlada RS
- VURS
Poglavitne spremembe
Velik del o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (predvsem zaradi EU Uredbe). Predviden je tudi nov Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih - KLIK (.doc), strani 47-61.
Pes ob ugrizu ni imenovan za nevarnega, če gre za ugrize, ki nastanejo zaradi ravnanja s psi med veterinarskimi posegi ali pri ugrizu mladega psa, starega manj kot devet mesecev. To olajševalno okoliščino je možno izrabiti le, če je bil pes ob ugrizu že registriran.
Dodana je jasnejša definicija ugriza: "ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice".
Podrobno sta definirana pojma 'pes pomočnik invalidov' in 'pes vodič slepih': "pes pomočnik invalidov je pes, ki je šolan ali je v postopku šolanja za pomoč invalidom in spremlja invalidno osebo ali svojega trenerja" in "pes vodič slepih je pes, ki je šolan ali je v postopku šolanja za vodenje slepih in spremlja slepo ali slabovidno osebo ali svojega trenerja".
Novi sta definiciji, kaj je to 'snemanje' in kaj 'zbiranje': "snemanje pomeni postopek izdelave posnetka v komercialne namene, v katerem vodeno nastopajo živali" in "javno zbiranje pomeni organiziran javni shod ali organizirano javno prireditev, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja javna zbiranja (npr. razstave, tekmovanja in predstave".
Spremenjena je definicija 'prevoza živali', da je bolj splošna in zajema vse živali, ki se prevažajo: "prevoz živali je postopek, povezan s premeščanjem živali s prevoznim sredstvom, in traja od natovarjanja živali v kraju izvora do raztovarjanja živali v namembnem kraju".
Določila o obveznem označevanju (čipiranju) psov se iz Zakona o veterinarskih merilih skladnosti premikajo v ZZZiv.
Pomembna novost, ki se naj bi uvedla za obdobje po 1. 1. 2015, je 'izvor psa', kjer gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi. Izvor psa, ki je skoten v Sloveniji, se bo izkazoval z mikročipom njegove matere, v zavetišču posvojenega psa z dokumenti o posvojitvi, za uvoženega psa pa z uvoznimi dokumenti.
V CRP se bo kot lastnik psa lahko vpisala le polnoletna oseba.
Spremenjeno je določilo o nadzoru živali s strani lastnika, in sicer da je treba stanje živali in njihovega zdravja preverjati v ustreznih intervalih (ne več za vse živali enotno 'vsaj enkrat dnevno'), ki preprečujejo nepotrebno trpljenje, pri živalih, ki se redijo v intenzivnih rejah, pa vsaj enkrat dnevno.
Hišne živali se lahko osebam, mlajšim od 18 let, prodaja, oddaja ali podarja le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika. Prodajalec, zaposleni v zavetišču ali oseba, ki podarja hišno žival, ima pravico zahtevati dokument, ki izkazuje starost kupca/posvojitelja.
Poleg osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali za preprečitev rojstva nezaželenih živali, je dodano tudi: "oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu".
Iz obveze fizičnega varovanja psov na javnem mestu so izvzeti pasji parki in druga ograjena območja, kjer je psom onemogočen pobeg, ter lovski psi med lovom.
Spremembe so pri zaščiti živali, ki nastopajo na snemanjih in zbiranjih (razstave, tekmovanja ...). Predviden je tudi Pravilnik o pogojih za uporabo živali na javnih zbiranjih in snemanjih - KLIK (.doc), stran 66.
Prepovedano je vsakršno spolno dejanje (spolno občevanje, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje) med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.
Dodana je prepoved uporabe in prodaje sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki žival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzročene pa so ji poškodbe in bolečina.
Dodana je prepoved preskubljanja perutnine.
Dodana je prepoved teka živali, privezane na motorno prometno sredstvo. S tem so predvsem izvzeti psi, ki lahko še naprej tečejo ob kolesu.
Dodana je prepoved spodbujanja napadalnosti živali do človeka ali živali, razen v primeru šolanja psov (šolanje IPO, obramba) ali uporabe službenih policijskih ali vojaških psov.
Dodana je prepoved prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti, kar bo pripomoglo k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej.
Dopustitev skrajšanja enega uhlja za 1/4 (pod anestezijo) pri potepuških mačkah, ki so bile sterilizirane ali kastrirane in se jih spušča nazaj v okolje, od koder so bile odvzete.
Dodana je prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov.
Dodana je prepoved odstranjevanja rožnih nastavkov z uporabo jedkih snovi.
Dodana je prepoved odstranjevanja analnih mešičkov belim dihurjem.
Pristojnost izdaje dovoljenj za poskuse se seli s Strokovnega sveta za zaščito živali na Etično komisijo.
Predvidena je prepoved obrednega klanja brez predhodnega omamljanja (prej je bilo za obredni zakol brez omamljanja mogoče dobiti dovoljenje VURS). Začetek veljave je predviden za 1. 1. 2013.
Pri razlogih za usmrtitev živali je dodano: deratizacija, odstranjevanje enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih, usmrtitve živali med lovom in ribolovom, usmrtitve laboratorijskih živali, če je tak ukrep potreben zaradi zaščite dobrobiti poskusnih živali, usmrtitve rejnih živali, če zakol ni mogoč ali pa ni ekonomsko upravičen.
Dovoljeno bo usmrtiti nevarnega psa, katerega lastniku je bilo odrejeno obvezno šolanje za nevarne pse, pa tega šolanja ni opravil ali pa šolanje ni bilo uspešno opravljeno.
Dovoljeno bo usmrtiti neobvladljivega psa. Gre za pse, za katere lastniki ugotovijo, da jih ne obvladajo več, ker so iz tega ali onega razloga postali agresivni, se pogosto vedejo napadalno do njih oziroma članov družine, v katerih živijo, niso pa še nikogar ugriznili, torej ne obstajajo pravni razlogi za imenovanje nevarnih psov. Uradni veterinar bo lahko lastniku na podlagi ustreznih mnenj strokovnjakov z odločbo dovolil, da se pes na human način usmrti.
Predvideno je tesnejše sodelovanje zavetišč, veterinarske službe in občinskimi redarji, predvsem pri ugotavljanja lastništva zapuščenih živali.
Zavetiščem bo naloženo najmanj dvakratno letno poročanje občinam, za katere izvajajo javno službo, ter enkrat letno VURS-u.
Zavetiščem bo naloženo vodenje evidenc o pogrešanih živalih, o prejetih prijavah zapuščenih živali, o sprejemu živali, o vrnitvi živali njihovim skrbnikom, oddaji živali novim skrbnikom oziroma vrnitvi v okolje. V vsaki evidenci so predvideni točno določeni osebni podatki.
Zavetišče bo lahko vnašalo spremembe statusa v CRP (pobeg ali izguba psa). Ta evidenca bo vsebovala tiste osebne podatke, ki omogočajo obveščanje lastnika o tem, da je žival najdena.
Onemogočeno bo anonimno prijavljanje zapuščenih živali. Ob prijavi najdbe živali bo potrebno dati sledeče podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega bivališča, telefonsko številko prijavitelja.
Občinam bo omogočena uvedba prispevka (največ 1,5% minimalne bruto mesečne plače v RS za preteklo leto), ki ga zaračuna vsem gospodinjstvom, ki so zavezana za plačilo storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. S tako pobranim denarjem bo lahko krila stroške izvajanja kastracij in sterilizacij zapuščenih živali ter drugih ukrepov za zmanjševanje prenaseljenosti živali, zagotavljanja varnega okolja občanom v povezavi z zapuščenimi živalmi ter spodbujanja odgovornega lastništva hišnih živali.
Predvideni so ostrejši pogoji za pridobitev statusa društva v javnem interesu na področju zaščite živali: predpisano število članov, od teh jih mora predpisano število opraviti usposabljanje s področja vedenja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali (kje in kakšno bo predpisal minister). Predviden je poseben Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu - KLIK (.doc), stran 62-65.
Definirane so dejavnosti društva v javnem interesu: spodbujanje odgovornega lastništva živali, svetovanje skrbnikom živali, organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali, sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali, opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Predviden je tudi poseben točkovnik - KLIK (.doc), stran 64-65.
Poleg pogojev za društva so enaki pogoji za pridobitev statusa 'delovanja v javnem interesu' predvideni tudi za nepridobitne zavode in ustanove.
Pri sestavi Strokovnega sveta za zaščito živali so dodani tudi predstavniki društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali.
V pristojnost policije je izvajanje nadzora nad prepovedjo teka živali, vezane na motorno prometno sredstvo, pregon lovljenja divjadi z namenom gojenja pa v pristojnost lovskih nadzornih organov (prej policije).
Občinskim redarjem se dodeljuje pravica preverjanja ob odkritem prekršku, ali je pes mikročipiran ali ne.
Poleg policistov, ki imajo pristojnost nadzora nad izvajanjem fizičnega varstva psov na javnih mestih, se ta pristojnost dodeljuje tudi občinskim redarjem.
Pristojnim inšpektorjem bo dodeljena pravica in dolžnost za odreditev usmrtitve nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno in prepovedi nastopa živali na prireditvi ali snemanju zaradi zaščite dobrobiti živali.
Predvideno je, da vložitev predloga za odlog izvršbe odločbe veterinarkse inšpekcije ni dopustna v primerih, ko gre za nujno ukrepanje.
Določeno je prehodno obdobje 1 leto od uveljavitve tega zakona, v katerem se morajo društva, ki že imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, uskladiti z novimi določili.
Pripravila Jana Pahovnik
29. oktober 2012
Dokumentacija v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C):
Državni zbor RS
Vlada RS
VURS
Debata na mojpesForumu
|
