Psu manjka zob – sta diagnoza in zdravljenje potrebna? Mag. Vladimira Erjavec dr.vet.med.
Povzetek
Pasji mladič ima 28 mlečnih zob, ki jih pri odraslem psu nadomesti 42 stalnih zob, vendar se pogosto zgodi, da je število mlečnih ali stalnih zob večje ali manjše od tistega, ki ga določa zobna formula. Če zob resnično manjka, praviloma to za žival nima posledic, vendar predstavljajo nekatere nepravilnosti v številu zob resno napako in možnost prepovedi vzreje.
Abstract
Puppies have 28 deciduous teeth which are replaced with 42 permanent successors in an adult dog, but variations in numbers of teeth are seen quite frequently. If a tooth is actually missing, it is often of no clinical consequence, but some of these abnormalities are considered serious faults and a breeding disqualification.
Slika 1. Nadštevilni inciziv (sekalec) v zgornji čeljusti psa
Nepravilnosti v številu zob pri psu
Poliodontia / hiperodontija - večje število zob, kot jih določa zobna formula, značilna je prisotnost nadštevilnih zob. Pri psu imata oba najpogosteje nadštevilna zoba, nadštevilni premolar, ki izrašča mezialno od prvega premolarja, in nadštevilni molar, ki izrašča distalno za zadnjim molarjem, zanemarljiv klinični pomen. Pogost je tudi pojav nadštevilnega sekalca v zgornji čeljusti, t.i. mesiodens, ki se nahaja med centralnima sekalcema na nebni strani kratkogobčnih psov. Ostali zobje so izjemno redko nadštevilni.
Oligodontija ali parcialna anodontija – prirojeno manjka večje število zob (toda ne vsi), pojav je redek.
Hipodontija - prirojeno manjše število zob, kot jih določa zobna formula, je pri psih pogost pojav. Veliko pogosteje od mlečnih zob manjkajo stalni zobje. Pomembno je hipodontijo in oligodontijo ločiti od lažne ali psevdo-oligodontije, ki je posledica izdiranja zob, izgube zob zaradi poškodbe ali parodontalne bolezni ter neuspelega izraščanja zob. Če manjka mlečni zob, je zelo verjetno, da bo manjkal tudi pripadajoči stalni zob. Nasprotno pa lahko stalni zob manjka kljub prisotnosti mlečnega zoba, če se zasnova za stalni zob ne razvije. Zasnove stalnih zob, ki nimajo mlečnega predhodnika, se razvijejo istočasno kot zasnove mlečnih zob, vendar mirujejo, dokler ne nastopi čas za izraščanje stalnih zob. Pri psu nimajo mlečnega predhodnika prvi premolarji in vsi molarji. Pri prepoznavanju mlečnih zob pomaga tretji mlečni premolar, ki je v zgornji čeljusti anatomsko in funkcionalno podoben četrtemu stalnemu premolarju, v spodnji čeljusti pa prvemu stalnemu molarju.
Pasje zobovje je v stalnem procesu evolucije, ki se med drugim kaže v zmanjševanju števila nekaterih zob. Ti zobje se v novejšem obdobju vse pogosteje sploh ne razvijejo ali pa ne izrastejo, ker nimajo več prostora v zobnih lokih. Kadar izrastejo le deloma, lahko povzročajo psu resne težave in v tem primeru je zob smiselno odstraniti. Najpogosteje manjkata pri odraslem psu prvi premolar in tretji molar v mandibuli ("teorija o terminalni redukciji zobovja").
Z rentgenskem slikanjem čeljusti lahko manjkajoče zobe pri mladiču zelo zgodaj diagnosticiramo. Hipodontija predstavlja resno napako, vpliv genetike nanjo je zelo zapleten in velja, da je hipodontija eden prvih znakov parjenja v sorodu.
Neizraščen zob – a.) Retiniran zob je zob, ki ni izrasel, čeprav bi imel v zobni vrsti prostor. Posamezen zob navadno ne izraste zaradi premajhne erupcijske moči zoba; b.) Impaktiran zob je izoblikovan zob, ki zaradi mehanskih ovir, npr. prisotnosti nadštevilnega zoba na erupcijski poti, ni izrasel na površino. Okoli zoba, ki je delno retiniran ali impaktiran in ima stik z ustno votlino, se lahko razvije periodontitis, popolnoma impaktiran ali retiniran zob pa lahko vodi v nastanek dentigerozne ciste. Pri dentigerozni ali folikularni cisti krono neizraslega zoba obdaja tekočina, ki se nabira med reduciranim skleninskim epitelijem ter površino sklenine, zobne korenine pa segajo izven nje. Čeprav so te ciste benigne, delujejo s svojo rastjo destruktivno na okoli ležečo kost, kar lahko privede do premikov in izgube sosednjih zob, obsežnih vnetnih stanj, patoloških zlomov in estetskih deformacij glave. Podatki iz literature kažejo, da lahko pri dentigerozni cisti pride do maligne transformacije. Zdravljenje je torej nujno, vendar redko urgentno.
Diagnoza in zdravljenje
Za lastnike vzrejnih psov je informacija, ali ima mladič popolno mlečno zobovje, in napoved, ali bo tako tudi stalno zobovje, zelo pomembna. Primeren čas za prvi pogovor z lastnikom, pregled zobovja in svetovanje o ustrezni ustni higieni pasjega mladiča je ob prvem cepljenju.
Če zob resnično manjka, predstavlja to največkrat le razočaranje za lastnika, ki je hotel psa razstavljati in vzrejati. Za veliko kratkogobčnih pasem so posamezni manjkajoči zobje v zgornji čeljusti lahko celo prednost, saj pogosto zaradi pomanjkanja prostora zobje izrastejo obrnjeni okoli vzdolžne osi (rotirani). Posledica zelo tesnega stanja zob je zgodnje pojavljanje parodontalne bolezni s posledičnim izpadanjem številnih zob. Manjkajoči zobje pri velikem številu majhnih pasem psov omogočajo prostor za pravilno rast in razvoj ostalih zob, saj je znano, da so pri majhnih pasmah psov zobje sorazmerno večji v primerjavi z ustno votlino. Priporočeno zdravljenje pri zelo tesnem stanju zobovja je selektivno izdiranje manj pomembnih zob.
Pri vsakem pregledu ustne votline živali je torej pomembno preveriti, ali kakšen zob manjka. Naslednji korak je ugotoviti, ali a.) res manjka cel zob; b.) manjka samo del zoba; c.) je zob prisoten, vendar ni izrasel. Diagnozo postavimo z diagnostično metodo rentgenskega slikanja.
a.) Če je iz rentgenske slike razvidno, da manjka cel zob, in iz anamneze ne izvemo, da bi bil predhodno izdrt, lahko zaključimo, da zob manjka od rojstva. Manjkajoči zob se vpiše v zobni protokol in zdravljenje ni potrebno.
b.) Cele zobne korenine ali deli zobnih korenin so prisotni, kadar se odlomi zobna krona ali po nepopolnem izdiranju. Na odločitev o zdravljenju vplivajo številni dejavniki, kot so vnetje dlesni nad zaostalo korenino, fistula, izguba kostne substance okoli vrha zaostale korenine, splošno zdravstveno stanje živali ter pričakovanja lastnika. Če s kliničnim pregledom in rentgenskim slikanjem ugotovimo, da sta dlesen nad korenino in kost okoli korenine zdrava, lahko zaostalo korenino pustimo, vendar o tem nujno obvestimo lastnika in ga opozorimo na morebitne kasnejše zaplete. Trajna rešitev je odstranitev zaostalih delov zoba.
c.) Zobje, ki niso izrasli, so lahko povod za številne težave. Pri retiniranem zobu je potreben poseg, pri katerem se nad zobno krono odstrani dovolj dlesni, ki predstavlja mehansko prepreko pri izraščanju. Poseg se imenuje operkulotomija. Impaktirane zobe je potrebno čim prej odstraniti. Pri operaciji je nadvse pomembno, da se poleg zoba odstrani tudi celotno cistično ovojnico. Za postavitev diagnoze dentigerozne ciste so potrebni anamneza, klinični status, rentgensko slikanje in histopatološki pregled. Kljub hitremu razvoju novih slikovno preiskovalnih metod, kot sta računalniška tomografija
(CT) in magnetna resonanca (MRI), ostaja klasično rentgensko slikanje zaradi dostopnosti še vedno prva slikovna metoda v diagnostiki bolezenskih sprememb zob, čeljusti in obnosnih votlin.
SLOVARČEK:
Anodontija - brezzobost kot prirojena anomalija ali zaradi izgube vseh zob
Benigen - ki raste počasi, ne vdira v okolico in ne dela zasevkov in je praviloma nenevaren
Cista - normalna ali patološka votlina, obdana z epitelijem, mezotelijem, endotelijem ali sinovijo
Distalno - površina zoba, ki je obrnjena stran od srednje linije zobnega loka
Erupcija zoba – izrast zoba
Fistula - nenormalna zveza, navadno v obliki kanala, med dvema organoma ali iz globine tkiva na kako površino (kože, sluznice), nastala s patološkim procesom (npr. z gnojenjem)
Impaktiran zob - izoblikovan zob, ki zaradi mehanskih ovir ni izrasel na površino
Maligen - pri katerem se izrojene celice nezadržno množijo, vdirajo v okolico in tvorijo zasevke
Mandibula – spodnja čeljust
Mezialno – površina zoba, ki je obrnjena proti srednji liniji zobnega loka
Molar - kočnik
Oligodontija/hipodontija - prirojeno manjše število zob, kot jih določa zobna formula
Periodontitis – vnetje obzobnih tkiv
Poliodontia / hiperodontija - večje število zob, kot jih določa zobna formula, nadštevilnost zob
Premolar – ličnik
Retiniran zob - zob, ki ni izrasel, čeprav bi imel v zobni vrsti prostor
Slika 2. V zgornji čejlusti tega psa je 6 incizivov, na desni strani je eden nadštevilen, zaradi tesnega stanja je prišlo do parodontalne bolezni. Na levi strani sta prisotna le 2 inciziva, ali tretji inciziv manjka?
Slika 3. Iz rentgenske slike je vidno, da je tretji inciziv na levi strani prisoten v čeljusti in je nepravilne oblike.
Slika 4. V spodnji čeljusti manjkata oba prva in četrta premolarja.
Slika 5. V spodnji čeljusti so vidni le trije incizivi, na levi strani manjka prvi premolar. Med obema grabilcema je majhna vzbrst z rdečim robom (fistula), ki nakazuje, da je del korenine inciziva, ki navidezno manjka, prisoten in povzroča vnetje.
Slika 6. Na rentgenskem posnetku psa s slike 5 je zlomljen del korenine jasno viden (Slika je zrcalna).
Slika 7. Na rentgenski sliki je zgornja čeljust psa, ki so mu pri veterinarju izdrli vse zobe. Na spodnjem delu slike je vidnih več zlomljenih korenin, zaradi katerih je imel pes otečeno celo desno stran glave.
Slika 8. Pes je imel prometno nesrečo pri starost nekaj mesecev. Zaradi travme zgornji desni grabilec ni izrastel
Slika 9. Pes je izgubil zgornji levi grabilec v pretepu z drugim psom.
Slika 10. Spodnji prvi premolar desno spodaj ni viden.
Slika 11. Na rentgenski sliki psa s slike 10 je vidno, da zob ni imel dovolj erupcijske moči, da bi prodrl skozi čeljust. Okoli zoba je jasno vidna cista, ki je destruktivna za okolno kost.
Kopiranje teksta in fotografij je brez dovoljenja avtorice mag. Vladimire Erjavec dr.vet.med. prepovedano.
|
