Za vzreditelja ni nobena prednost, da ima več psov kot drugi - vsakdo zna zbrati veliko število psov. Bistvo dobre vzreje je, kako imeti in vzrediti boljše pse kot drugi. Možno je, da imamo z majhnim številom psov izvrstnega porekla uspešno psarno. Lahko vsa leta vzrejamo tudi šampionske pse, če le imamo talent, da vzredimo dobre pse, ali dobre pse izberemo, da imamo vsako paritev za umetnost in da imamo število psov ves čas pod nadzorom. Iz različnih vzrokov ni mogoče, da bi imel vzreditelj veliko psov, manjše število psov in osebni kontakt z vsakim od njih pa je velika prednost. Gospa Anne Taylor in njena vzreja labradorjev sta dober primer. Vzreja že 25 let in nikoli nima več kot šest psov v psarni. Svoje pse ima raje kot prijatelje ob sebi. V principu je to "psarna psic", čeprav je njen najbolj znan in uspešen pes rekorder v CC med psi, Ch. Fabracken Comedy Star, "Murphy". On in njegova sestra sta ostala v psarni in oba sta zmagovalca. Ko se je videlo, da je samec lepši, je bila samica podarjena ljubiteljem te pasme. Čeprav je bil "Murphy" pes, ki ga imaš samo enkrat v življenju, po mnenju gospe Anne, pa že razmišlja, da bi zopet obdržala samca.

Nataša Šetinc Dolar je pripravila okvirni izračun stroškov pri vzreji rodovniških pasjih mladičkov. Simulirala je dve legli.

Rodovnik je osebna izkaznica psa. V njem najdete poreklo psa: očeta, mamo, sorodnike za nekaj rodov nazaj, kdo je vzreditelj psa in seveda številko rodovnika in tetovirno številko psa. V nekaterih državah sta tetovirna številka in številka rodovnika enaki (tako kot pri nas), v drugih pa različni. V večini evropskih držav pa se vse bolj uveljavlja označevanje psa z mikročipom. Tudi ta številka mora biti vpisana v rodovnik. Če ste psa kupili v tujini, mora le ta imeti izvozni - export rodovnik, kjer je vpisano v rubriko lastnika vaše ime in poln naslov.
Včasih se zgodi, da rodovniki niso izdani pravočasno (rodovnike izdaja Kinološka zveza Slovenije). Zaprosite vzreditelja, naj vam da v roke vsaj fotokopijo prijave legla, dokler od njega ne prejmete rodovnika.

Pes pravzaprav ni rojen za vožnjo z avtomobilom, ampak za hojo in tek. Vendar se mora navaditi tudi na avto. Pri tem mu lahko pomagate. Predvsem že takoj na začetku določite, kje bo njegov prostor v avtu, kje naj vstopa in izstopa. Čim mlajši je pes, tem prej in laže se navadi na vse to.

Če mlad pes med vožnjo cvili, preslišite njegovo oglašanje. Ne karajte ga in ne pomilujte. Oboje bi psu povedalo, da je nekaj narobe in njegov nemir bi se še povečal.

Če je pes nagnjen k bruhanju, ga posadite na mesto, kjer ne more videti skozi okno, kajti hitro premikanje zunanjih predmetov okrepi slabo počutje. Psu lahko daste tudi tableto zoper potovalno bolezen (dobite jih pri veterinarju). Ker pa nanjo vsak pes reagira drugače, jo najprej preskusite na krajši vožnji.

Znanstveniki so enotnega mnenja o pomenu domačih živali, posebej psov, pri zdravljenju pacientov, ki trpijo za stresom, osamljenih ljudi ter otrok. Razmerje med psom in otrokom ima visoko pedagoško vrednost. Že Konrad Lorenz je zapisal: "Pes prispeva k hitrejši socializaciji. Pes in otrok sta prijatelja na Ti; otrok ima vedno ob sebi zaupnika." To je zelo pomembno takrat, ko otrok le s težavo najde pot do sovrstnikov.

Pes zmanjšuje stres

Dr. Alan Beck iz univerze v Pensylvanii (ZDA) priporoča proti napetosti in razdražljivosti: "Vzemite si nekaj minut časa za igro s psom. To je najnaravnejše sredstvo proti stresu."

Psi točno vedo, kdaj sta lastnik ali lastnica nervozna. Tudi če so ljudje jezni, so s psi praviloma obzirnejši kot z ljudmi. Daljše študije Nacionalnega inštituta za zdravje v ZDA so pokazale, da s psi govorimo nežneje kot z ljudmi, izraz na obrazu je bolj sproščen, psa pa se nežneje dotikamo.

Najdragocenejši čas

Psi so prikupni v vsakem življenjskem obdobju, posebno patino pa imajo stari psi. Zdi se mi, da imajo tako lep, zgovoren obraz. Zreli psi imajo že dovolj izkušenj in se odzivajo s premislekom. Skozi leta so nekako zrasli s svojim lastnikom in oba poznata skupne male razvajenosti. Položaj v družini je že zdavnaj jasen, upam da v naše dobro, in potrjevanje tako ni več potrebno.

Ne glede na to, koliko truda je treba vložiti za dosego naslednjega cilja, za naslednjo razstavo ali turnir, delo s psom pomeni v veliki meri razvoj. S starejšim psom smo na cilju in lahko pričnemo uživati v sadovih skupnega dela. S psom smo šli že kos poti, mnogi ljubi rituali so nam prirasli k srcu. Med človekom in psom vlada tiho razumevanje. To življenjsko obdobje je eno najdragocenejših, ki jih lahko preživimo s svojim najboljšim prijateljem. Zaradi tega je zelo pomembno, da se znamo pravilno obnašati do starejšega psa.

Nekoč sem obiskala vzrediteljico, gorečo idealistko, ki že leta vzreja, in to z velikim navdušenjem ter prav gotovo v želji, da bi vzredila boljše in lepše pse. Z veliko ljubeznijo so negovani tako mladi kot starejši psi. Tako mi je gospa s ponosom pokazala nekaj psov, ki jih je sama vzredila. Plemenjakinja je bila vedno parjena z najboljšim plemenjakom. Ni zahtevala razstavnih uspehov, čeprav ti niso izostali, vendar pa je bila večina pri njej vzrejenih psov malce plahih in nezaupljivih, čeprav so bili plemenjaki v večini primerov dobri delovni in razstavni psi. Na podlagi njenega vabila sem si prišla ogledati dve legli, stari šest in osem tednov. Mladiči so bili v stranskem delu hiše, v dveh svetlih in čistih prostorih. Vsak prostor je imel direkten zaščiten izhod na prosto. Mladiči, izredno negovani in pravilno hranjeni, so imeli prav vse, kar so si poželeli - veliko prostora, svetlobe, sonca ter mir. Nihče jih ni motil, noben človek niti drugo živo bitje, ne hrup, prav nihče. Vzrediteljica se je mladičem približala čisto potiho, po prstih. Sama nisem smela vstopiti, da ne bi prestrašila pasjih otrok, kot je menila vzrediteljica. Tako niso imeli ti mladiči, ki gredo pri 10, 12 tednih k novim lastnikom, prav nobene možnosti, da bi dobili slabe izkušnje s svetom. Pomembna faza oblikovanja značaja je bila tako zapravljena. Ob oddaji je bilo za mladiče vse, kar jih je čakalo pri novih lastnikih, neprijetna novost, ki so jo njihovi živci težko prenesli; zamujenega obdobja v odraščanju se ni dalo več nadomestiti.

Pogoste bolezni pasme
Med najpogostejše dedne bolezni pasme spadajo v sedanjosti rak, epilepsija, displazija komolcev in ramen (ED, OCD) ter displazija kolkov (HD). Pri slednji sicer velja, da je dedni faktor pri retrieverjih okoli 30%, ostalo pa je bolj (ne)pravilno ravnanje s psom v dobi odraščanja (preveč gibanja, neprimerna prehrana, prevelika teža ...). Pogoste so tudi bolezni oči, in sicer siva mrena, nočna slepota ter displazija mrežnice.

Pes ali psica?
Vedno več ljudi ugotavlja, da so psice pravzaprav primernejše od psov. So bolj mirne, bolj navezane na družino, hitreje učljive in prilagodljive, manj trmaste ter se ne oddaljujejo preveč od lastnikov. 3-4 mesece pred gonitvijo zamenjajo dlako. Če psice ne nameravamo uporabiti za vzrejo, potem jo je priporočljivo sterilizirati in se tako izogniti morebitnim problemom.

Kaj pomeni postati lastnik psa?

8 do 12 let ali več skrbeti za žival,

počitnice preživeti tam, kjer je tudi psom dovoljeno,

vsak dan imeti na voljo najmanj 2 uri prostega časa samo za psa,

več dela doma - s psom dobite v hišo tudi več umazanije,

stanovanje bo, vsaj v začetku, zaradi psa v neredu, poškodovano bo pohištvo, vrata, ...

prevzeti odgovornost za nego, zdravje psa in obisk kinoloških tečajev.

Vprašajte se tudi:

So vsi družinski člani pripravljeni sodelovati?

Je kdo v družini alergičen na dlako?

Kako visoki so stroški?

Stroški za nakup psa so odvisni od pasme.

Upoštevati je treba stroške pri nakupu psa, za njegovo opremo, hrano, veterinarske storitve, obiskovanje tečajev in razstav, ...

V letih 2001 in 2002 smo nekajkrat povabili na Primorsko pasjo psihologinjo mag. Sabino Stariha-Pipan, dr.vet.med, kjer smo iz njenih predavanj ogromno izvedeli in najbrž se je prav vsak med predavanjem kar nekajkrat zamislil ... Kolikokrat smo s psi ravnali na določen način, mogoče, ker smo tako prebrali ali ker smo tako slišali, pa je bil tisti način popolnoma zgrešen.

Na žalost je večina literature, ki jo imamo v slovenščini trenutno na voljo, zastarela in zmotna. Na teh predavanjih pa smo člani Kluba ljubiteljev psov Divača in vsi zunanji udeleženci dobili "darilo". V živo smo se namreč pogovarjali z osebo, ki predstavlja najboljše na tem področju ter v prijetnem, sproščenem vzdušju prejeli ogromno informacij.

Velikokrat sem se tako zatopila v besede dr. Starihe, da sem prav pozabila, da naj bi med predavanjem še kaj napisala ... Zato tu predstavljam le drobec vsega tistega, kar smo takrat slišali, pripravljamo pa že naslednje predavanje, na katerem seveda ne smete manjkati.

O razliki med tradicionalnim učenjem psov in učenjem psov (ter drugih živali) s klikerjem sem že pisala. Glede na to, da je kliker pri nas še razmeroma nepoznan in prevladujejo tradicionalne metode šolanja psov, ljudje pogosto sprašujejo, kako lahko s klikerjem psa sploh česa naučimo, če nikoli ne uporabljamo fizične kazni. Prav tako večina ljudi ne verjame, da s klikerjem zelo učinkovito pozitivno odpravljamo neželjeno vedenje psov.

Prav zaradi tega, ker nam pri učenju živali s klikerjem ni potrebno živali zadajati nobene bolečine ali je ustrahovati, sem se že pred dvema letoma pridružila posebni skupini ljudi, ki trdno verjame v ogromne pozitivne spremembe v živalih ("učke v očeh"), s katero komuniciramo po sistemu operantnega pogojevanja (kliker).

Znanstvenica Karen Pryor, ki je med prvimi razširila čudovite učinke klikerja med hišne ljubljenčke, opisuje 8 metod odpravljanja neželjenega vedenja pri živalih in ljudeh. Karkoli storimo, da bi se znebili vedenja, ki ga npr. ne maramo pri šefu, otrocih ali našem psu, pade v eno naslednjih osmih metod.