December je mesec, ko vsi mrzlično iščemo darila za svoje najdražje, za prijatelje, sorodnike in znance. Med darili se velikokrat znajde tudi pasji mladič.

Kaj bi si lahko želeli lepšega za darilo, kot je mlad in razigran psiček.

Res? Res ni lepšega? Ta mlad kuža ni samo kepica, ki nas zvedavo opazuje iz darilne škatle in ki nam od prijetne utrujenosti zaspi v naročju. Prav ta pes tudi lula, kaka, grize, se potepa, sledi svojim nagonom, je lačen, včasih bolan, nas potrebuje tudi takrat, ko hočemo mi na zaslužen dopust ... Vsak dan nekajkrat zahteva, da za njim pobrišemo luže in ga peljemo na sprehod, da se z njim igramo prav takrat, ko bi morali opraviti neodložljivo delo, pobiramo za njim naše najdražje - zdaj zgrižene predmete, laja prav takrat, ko je najmanj potrebno, pušča odtise svojih tac na naših najboljših in najdražjih oblekah, bruha v avtomobilu ravno takrat, ko nimamo kje ustaviti ... Prav ta kuža nas bo spremljal vsaj 10 let. Že po nekaj mesecih bo iz 'kužka' zrasel v psa. Prav toliko časa bomo morali mi spremljati njega. V dobrem in slabem. Zaradi tega psa bomo morali povsem spremeniti naš življenjski ritem, se odpovedati nekaterim razvadam, za katere smo še danes zjutraj prisegali, da nam jih nič in nihče ne more vzeti. Pes bo tisti, ki nam bo narekoval povsem nove obveznosti, in to take, ki jih nikakor ne moremo odložiti na jutri.

Coursing je časovni fenomen, ki je preživel minula stoletja. Nekje v preteklosti je izgubil svoj prvotni namen, vendar se je kljub vsemu nezadržno razširil čez vso zgodovino, vse do danes. Zakaj so skozi stoletja psi in s tem tudi hrti iz preteklosti preživeli, medtem ko so se mogočne zgradbe pod težo starosti rušile v prah? To nikakor ne more biti naključje; premoč preživetja psov je fenomenalna. Nikakor ne moremo podati pravilnega odgovora na to vprašanje, saj je v odgovor vpleteno vse preveč različnih dejavnikov: hrti, njihovi lastniki, lov, tradicija, šport, itd, itd, ... Vsak izmed ljubiteljev hrtov mora najti svoj odgovor.

Predstavitev coursinga - Slovenski klub za hrte
Pripravila: Andreja Novak

UVOD

Predstavitev coursinga - po slovensko bi lahko temu rekli tek čez drn in strn, lahko enačimo z zgodovino nastanka in razvoja različnih pasem hrtov. Da bi razumeli nastanek, razvoj in bistvo coursinga, moramo poznati zgodovino hrtov.

Hrti so za hitrost vzrejeni psi. Njihova zgradba telesa je specifična - so visoki, dolgi, suhi, gibčni, tekaški psi z aerodinamično zgradbo; za svojim plenom letijo kot puščice. So plod tisočletne načrtne vzreje, ki je bila v preteklosti na enako visoki ravni, kot je danes. Nekateri izmed njih so bližnji sorodniki prvinskih psov (pratipski psi), kot sta ibiški in faraonski pes.

Dermodni sinus je tanek cevast ugrez kože na sredi hrbta, ki lahko sega do hrbtenjače. To je kongenitalna (prisotna ob rojstvu) nepravilnost, ki nastane zaradi napačnega ločevanja ektoderma (klični list, ki sprva leži na površju embrija, kasneje pa se iz njega razvijejo povrhnjica, epitelij stomoderma in proktoderma ter nevralna cev). Ta kanal ima vse značilnosti kože: dlake, žleze lojnice in seveda kožne celice.

S časom se kanal polni z odmrlimi kožnimi celicami, dlakami in maščobo in postane zelo primeren teren za razvoj bakterij.
Dermoidni sinus je danes poznan kot tipična nepravilnost pri rodezijskih grebenarjih, vendar se občasno (zelo redko) pojavi tudi pri drugih pasmah psov.

Že nekaj let se v avgustu v Bratislavi na Slovaškem odvija dvodnevna Cacib razstava, ki vsako leto privabi veliko število razstavljalcev iz vse Evrope. Tako je bila ta vikend (21.-22. 8. 2004) zelo močna dvodnevna 2 x CACIB razstava, s preko 2800 razstavljenimi psi na dan. V soboto je bila normalna Cacib razstava, v nedeljo pa kar Cacib-srednjevzhodnoevropska razstava. Vmes je bil v soboto zvečer še FCI Supreme World Champion of Champions Grand Prix 2004 (tretji po vrsti od leta 1997, prva dva sta bila v Švici - 1997 v Baslu in 2002 v St. Gallenu). Tak razstavni vikend je privabil tudi nekaj Slovencev, ki so se vrnili domov z zelo lepimi uspehi.

Naši psi imajo majhne & relativno nenagubane možgane, podobne limonam, s katerimi se učijo le skozi operantno (instrumentalno) in klasično pogojevanje.

Keller in Marian Breland sta vodila prve tečaje za trenerje živali v letih 1947 in 1948. Za modele sta uporabljala piščance. Brelandova sta mnogo let iskala boljše vedenjske modele od piščancev, toda vedno sta se vrnila k domači perutnini. Bob in Marian Bailey sta nadaljevala z uporabo piščancev pri učenju novincev in izkušenih trenerjev. Po Marianini smrti Bob nadaljuje z Bailey & Bailey tradicijo.

Filozofsko stališče Boba Baileya pri poučevanju učenja živali je, da je učenje mehanska veščina in da sta razumevanje in vešča vadba nekaj preprostih vedenjskih principov ključa do trenerjevega uspeha.

Večina delovnih seminarjev poteka v hotelu Velda Rose, v mestu Hot Springs (zvezna država Arkansas). Občasno potekajo delavnice tudi drugje po ZDA.

3. julija 2004 se je v Selcih odvijala 3. tekma za pokal Eukanuba, ki jo je organiziralo Kinološko društvo Škofja Loka - Železniki in na kateri je sodil Zlatko Gorjan.

Rezultati in foto utrip s tekme:


A1S
1. Zajec Brigita Idun v. D. Deutschbauerhube
2. Kirik Ivana Pina
3. Pavlin Anuška Gala

Predgovor
Članek je preveden z dovoljenjem avtorice. Originalen članek je objavljen na spletni strani The Dog Food Project.

Plusi in minusi informacij, ki so na voljo na etiketah produktov so detajlno opisani v članku Label Information 101. Ta članek pa vsebuje priporočila, kako dejansko izbrati kvaliteten produkt.

Ta proces ni vedno enostaven in pogosto se boste morali sami odločiti, če je nekaj še vedno sprejemljivo za vas ali ne. Če vaš pes ni občutljiv na sestavine, kot so na primer pšenica, koruza, govedina ali pivski kvas, in so te sestavine kvalitetne (npr. pregledane s strani USDA ali brez antibiotikov in steroidov itd.), te sestavine niso "slabe" in nimate nobenega razloga, da bi se počutili krive, če vaša hrana te sestavine vsebuje! Številne sestavine so na slabem glasu zaradi polovičnega znanja ljudi, ki se hitro širi zaradi vse večje uporabe interneta.

Cilj tega članka je dati na voljo orodje, ki bi vam omogočilo, da se utemeljeno odločite, če je določena hrana za vsa sprejemljiva ali ne.

Priporočila delno temeljijo na kriterijih, ki jih uporablja Whole Dog Journal, ki vsako leto objavlja "Top Ten" listo priporočenih pasjih hran, in na uradnih AAFCO definicijah sestavin, vključujejo pa tudi nasvete iz drugih virov.

V vsakem leglu pride dan, ko mladički zapustijo varno zavetje svoje matere in odidejo novim dogodivščinam naproti. V tem obdobju se pasjim mladičem dogodi veliko sprememb, ki še kasneje vplivajo na njihovo življenje. Zato je nadvse pomembno, da vzreditelj poleg zdravih mladičev preda novim lastnikom tudi čim več informacij o tem, kaj se je dogajalo v teh dveh mesecih in doda napotke, kako z njimi ravnati v prihodnje, da bo sprememba čim manj boleča in da bodo zrastli v zdrave in prijetne odrasle pse.

Alenka Klemenčič je lastnica nemške ovčarke Ajše, ki je 21. marca 2004 skotila 7 majhnih kepic: 4 samičke in 3 samčke. Novi lastniki so ob prevzemu mladičev poleg le-teh domov odnesli tudi popis dogajanja v tednih, ko so bili še pri pasji mami. Alenka je dodala še napotke, kako naj jih v prvih mesecih hranijo, negujejo in vzgajajo.

Oglejte si utrip v leglu in preberite "navodila", ki so spremljala Ajšine mladiče v nove domove:

Šolski center Ljubljana, Splošna in strokovna Gimnazija
Maturitetna seminarska naloga
Avtorica: Nina Merela
Mentorica: Petra Kolar, prof.

1. TEORETIČNI UVOD
Prav neverjetno je, če pomislim, da so ob nogah naših prednikov, ki so se v kameni dobi stiskali okrog tabornega ognja, ležali prav taki psi, kot jih je mogoče videti danes na mestnih ulicah. Ljudje in psi so si dolgih stoštirideset stoletij delili vse – hrano, bolhe in življenje. Vsa ta leta so psi zagnano pomagali človeku pri lovu in varovanju živine. V dolgi skupni zgodovini so psi opravljali tudi vlogo vodnika, čuvajev hiš in stanovanj, smetarjev , vojnih tovarišev, včasih pa so bili celo vir hrane. Bili so požrtvovalni prijatelji. Da so nas zabavali, so jih vzgajali celo kot igralce in atlete. Odigrali so tudi pomembno vlogo pomočnikov v psihoterapiji.

Vsi poznamo pse kot so Lassie, Betthowen, Rin Tin Tin in Rexa iz nanizanke Komisar Rex. Vendar se ko gledamo filme, nihče ne vpraša, kako so psa naučili da je skočil čez goreči obroč, kako, da je cukal za rokav kmeta in mu želel povedati, da njegov gospodar potrebuje pomoč. Ljudje se ob takih prizorih, v to koliko truda je bilo vloženega, za samo eno minuto filma, ne poglabljamo, zdi se nam kar nekako samoumevno, da pes kot človekov najboljši prijatelj svojemu lastniku pomaga in ga reši iz nevarnosti.
Že dolgo časa nazaj, smo začeli vzgajati različne pse, za različne vrste dela. Poznamo pse reševalce, lovce, ptičarje, prinašalce ...

Uvod
Zgodba je resnični dogodek, ki se je dogajal od 1. 2.-5. 2. 2004.
V nedeljo, 1. 2. 2004, je skupina 5-ih planincev prišla v Podpeco, z namenom ogleda ledenih skulptur, ki so jih izdelali prejšnji dan in izvedbo vzpona na vrh Pece. Z njimi je bil tudi škotski terier, last enega od pohodnikov. Običajna tura pa se je spremenila v čisto nekaj drugega. Lastnik psa, ki vam to bere, je povzel dogodke in jih zapisal v pasji ednini, kot da vam govori terier Therry.

Da se vam predstavim:
Sem skoraj tri leta star škotski terrier po imenu Therry. Rojen sem na 1. aprila, kar v vaši človeški terminologiji pomeni, da je ta dan rezerviran za norčije, ko je treba nekoga 'potegniti za nos', kot vi temu pravite.

Rojen sem v Avstriji, vendar imam SLO državljanstvo, pravočasno urejeno, torej nisem izbrisan in nisem v tisti kvoti izbrisanih, katerih odškodnine vas bodo precej stale, ampak sem kvečjemu prebrisan. Vam pa povem, da sem bil v EU že pred vami in sem šel v Slovenijo. Ni mi žal. Toliko o tem v razmislek. Za uvod bodi dovolj.