Miti in resnice o rodovniku

Kaj rodovnik sploh je? Nekateri pravijo, da le list papirja, drugi, da nima nobene vrednosti, tretji spet nekaj tretjega. Pa poglejmo, kaj sploh v rodovniku piše.

Ob nakupu pasjega mladiča je rodovnik le nekakšen pasji "rojstni list", na katerem so glavni podatki o psu:
- njegovo ime in imena vseh njegovih prednikov za tri ali štiri generacije,
- rojstni datum in podatki o vzreditelju, torej človeku, pri katerem je bil naš pes skoten in je (v običajnih primerih) preživel prva dva meseca svojega življenja,
- številka evidenčnega čipa, če je bil pes čipiran že v leglu, sicer pa tetovirna številka, ki mora biti identična s številko, ki jo ima pes vtetovirano v uho ali kje drugje na telesu.

Ko kupimo psa, nam mora vzreditelj predati tudi rodovnik in "zdravstveno izkaznico" psa, v kateri so vpisani podatki o že opravljenih cepljenjih proti kužnim boleznim. Če smo se za nakup psa zmenili že prej, preden je Kinološka zveza Slovenije izdala rodovnike za mladiče v leglu, bo verjetno na rodovniku vpisano tudi naše ime kot ime lastnika psa. Če našega imena še ni, poskrbimo, da bodo na KZ to storili. Informacije o rodovnikih so na voljo na Kinološki zvezi.

Vsak dan se srečujemo z zgodbami izgubljenih, zavrženih, najdenih, premraženih, lačnih, poškodovanih, ... predvsem pa žalostnih psov. Psov, ki so izgubili svojega človeškega prijatelja in iskrico v očeh. Vsak dan jih je več. Vsaka od njih si zasluži srečen konec.

Imate tudi vi veliko srce? Obiščite katero od zavetišč, pokličite katero od društev za zaščito živali in poiščite svojo iskrico!

Predstavljamo vam dve zgodbi, ki pričata o dobrih ljudeh in spet najdeni sreči dveh pasjih duš.

Kdo ve, koliko časa se je Alti loteval košnje zaraslih nabrežin v bližini svojega doma v Verneku. Ko se je končno odločil, je kosil takole na obroke, pa sem se pošalil, da bomo po končani košnji na tistem travniku pripravili tekmovanje za Vernek Open. Alti je ravno dovolj nor, da je zagrabil, jaz pa tudi. Beseda je dala besedo.

"Zakaj pa ne bi pripravili pravega tekmovanja? Zakaj ne bi dali možnosti nastopa vsem boksijem? Rodovniškim, nerodovniškim, belim? Kaj če bi šlo zares za pravi mali 'jareziger?' Za specialko v pravem pomenu besede."

Star pregovor pravi - ujetnik si besede, ki jo spregovoriš. Če je ta beseda zapisana, toliko huje. In nama ni bilo dovolj, da sva čvekala, ne, vse te čveke sva tudi zapisala in objavila. Enega heca je bilo torej konec, začel se je drugi, še bolj hecen.

KD Šmarna gora uspešno izpeljal še en Talanov memorial

V soboto, 10. septembra, smo se vodniki reševalnih psov z vse Slovenije zbrali v Ljubljani na sedmem Talanovem memorialu, ki ga je organiziralo Kinološko društvo Šmarna gora. 45 vodnikov reševalnih psov (med njimi trije hrvaški) so morali pokazati, kako delujejo kot skupina in kako bi se obnašali v resnični reševalni akciji.

Cel dan so se ekipe, v katerih so bili po trije reševalci, selile po različnih deloviščih (na poligonu, ruševini in v gozdu), kjer so iskale ponesrečence, se "mučile" s poslušnostjo, premagovanjem ovir in dokazovanjem znanja vrvne tehnike ter prve pomoči.

Memorial ni namenjen tekmovanju med vodniki, pravi pobudnik vsakoletnega srečanja in vodnik reševalnega psa z 20-letnimi izkušnjami Marko Bručan iz KD Šmarna gora, pač pa je "simulacija prave akcije," v kateri morajo vodniki pokazati vse znanje, ki so si ga pridobili s šolanjem.


Psi so morali premagati ovire, ki so bile zelo podobne resničnim oviram v pravi akciji.

Med 24. in 28. avgustom 2005 je v Zagorju ob Savi potekal 12. mednarodni poletni tabora usposabljanja reševalnih psov. Letos so ga pripravili Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije, Kinološko društvo Zagorje ob Savi in njihova Sekcija za reševalne pse, ki prav letos praznuje 10. obletnico delovanja. Med 24. in 28. avgustom se je tako v Zagorju zbralo 187 vodnikov reševalnih psov iz Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Švice, Slovaške in Madžarske.


Vodniki so se s psi vsako jutro zbrali in odšli vsak na svoje delovišče.

Avtor: Aleš Medvešek, 2005

PREDGOVOR

Pred kratkim, se mi je na neki razstavi ponudila krasna priložnost, da sem opazoval sojenje neke sodnice, ter imel ob tem priložnost prebrati tudi nekaj kritik, ki jih je napisala za privedene pse. Slednje so me na koncu tudi spodbudile, da v pomanjkanju literature v slovenščini, ki bi strokovnemu kadru pomenila teoretsko zaslombo pri ocenjevanju psov, zapišem vrstico ali dve o pogosto uporabljani (in to v napačnem kontekstu) besedi KONSTITUCIJA, ki ima v teoretiki kinologije in v splošni biološki, medicinski in veterinarski teoretiki, povsem drug pomen, kot se je med slovenci udomačil v neformalnem govoru in kot se napačno prenaša iz tega neformalnega govora nazaj v strokovno kinološko izrazoslovje. Pričujoči tekst, je plod prevoda zapiskov s predavanj g. Jerusalymskega ter različnega materijala, ki sem ga na tematiko fizioloških in psiholoških tipov (konstitucijskih tipov) našel na internetu. Prav tako sem s pridom uporabil knjigo Splošna živinoreja (Biološke osnove živinoreje), avtorice Nevenke Zabavnik-Cmok, kjer sem našel slovensko terminologijo s pojasnili tipov, ki so v uporabi v strokovni literaturi s področja živinoreje ter medicine in veterine, kar mi je kasneje v veliki meri olajšalo prevajanje in izdelavo zapiskov za tekst, ki je sedaj pred vami.

Psi, ki rešujejo življenja

Človek si je psa udomačil že davno nazaj. Nato ga je začel šolati. Razlog je bil verjetno ta, da bi z njim laže živel in shajal. Kmalu pa so ljudje spoznali, da so psi pametna bitja in so jih začeli šolati za posebne namene. Tudi za pse reševalce. To so tisti kužki, ki rešujejo življenja zasutim pod ruševinami ali pod snegom in izgubljenim v naravi. To so psi reševalci.

Malo zgodovine

Prvi psi reševalci so bili bernardinci, ki so jih vzgajali švicarski menihi v samostanu na prelazu San Bernard. Prvi zapisi o uporabi reševalnih psov tako segajo že v leto 1707. Nato so v začetku minulega stoletja začeli pse za iskanje pogrešanih v tundrah šolati v Skandinaviji, po vsej Evropi pa med vojno za pomoč v sanitetnih enotah.

Leta 1938 je kinolog in gorski reševalec Ferdinand Schmutz dobil idejo o šolanju lavinskih psov (psov, ki iščejo ponesrečence, zasute pod snegom).
Kar 30 let je nato trajalo, da so Švicarji začeli šolati reševalne pse, kot jih poznamo danes. Vsaka država je nato oblikovala svoj sistem šolanja, rezultat pa je vedno enak: pes, ki rešuje življenja.


Reševalec Shark

Na Obali deluje ekipa ljudi, ki svoje pse trenira za pse reševalce. Enota reševalnih psov (ERP) deluje v okviru Kinološkega društva Obala in pod okriljem Kinološke zveze Slovenije.

Smo člani enote zaščite in reševanja Mestne občine Koper, južnoprimorske regijske enote zaščite in reševanja, dva (Roman Starman in Grozdan Grižančič) pa sta tudi člana državne mobilne enote reševalnih psov za posredovanje v tujini (MERP), na kar smo še posebno ponosni. Predvsem zato, ker je v njej le 12 članov iz slovenskih kinoloških društev, ki imajo že dolgo tradicijo šolanja reševalnih psov. Oba sta bila letos tudi člana reprezentance, ki je bila v začetku poletja na 11. Svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Franciji.

Naša enota (v sedanji sestavi) deluje od leta 2002, ko so s šolanjem reševalcev entuziastično začeli Roman, Grozdan in Vesna. Članstvo se je nato vseskozi povečevalo, enota pa je pridobila tudi zaupanje Mestne občine Koper. Tudi zato imamo z njimi podpisano pogodbo, s katero zagotavljamo šest reševalnih teamov za posredovanje, ko je potrebno.

Zgornja slika kaže tri mladičke iz istega legla, vsi so se skotili z repom, kot ga vidite na sliki (kupiranje repov je na Danskem prepovedano).
Fenotip za t.i. bobtail (rep, ki ni cel) povzroča mutacija na izjemno pomembnem genu, ki je na T lokusu. Ta gen se zato imenuje T gen (T kot tail, angleško rep) ali Brachyury. Produkt T gena – protein T – je zadolžen za aktivacijo nekaterih genov, ki so vključeni v tvorbo mišic, kosti, kit, žil in hrustancev v zadnjem delu telesa.

Aleli, ki so odgovorni za normalen razvoj – divji aleli – so poimenovani z znakom +. Alel, ki je mutiral, nastane z izgubo celih kodirajočih delov T gena in je poimenovan s črko T. Ker kodirajoči del manjka so ti aleli nesposobni tvoriti katere koli produkte genov.


Photocredit Lene Pyndt

Letošnja največja in najprestižnejša razstava psov na svetu, Cruft's, je potekala od 10. do 13. marca 2005 v angleškem Birminghamu. Slovenijo oziroma Kinološko zvezo Slovenije je na mednarodnem tekmovanju mladih razstavljalcev v junior handlingu, ki je potekalo v sklopu Cruft'sa pod pokroviteljstvom blagovne znamke Pedigree, zastopala Pia Aldešič, učenka 8. razreda osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane. V konkurenci je nastopilo 32 otrok iz prav toliko držav z vsega sveta – od ZDA, Avstralije do vseh držav Evrope. Tekmovanje je sodil Španec Luis Pinto Teixeira. Pia je nastopila z maltežanom Zumarnik a Kiss for Luck to Laford, ki ga je kot primernega za to kinološko disciplino izbral organizator, in zmagala.