Kupili smo rodovniškega psa. Psiček je rastel in mi smo vestno izpolnjevali vse naloge, ki so nujno potrebne za zdravo rast in blaginjo našega malega lepotca. Jasno, psič je bil v naših očeh vrhunska umetnina matere narave. Nismo se mogli načuditi neizmerni sreči, ki nam je bila naklonjena in namenila, da lahko kar doma občudujemo to krasoto.

Končno je prišel dan, ko je tudi vesoljni kinološki svet spoznal, kakšna sreča nas je doletela. "Ooooo, kako simpatičen kuža. Ta pa mora biti rodovniški", je na enem od naših sprehodov strokovno ugotovila mimoidoča sprehajalka. "Ja, rodovniški je," sem ponosno odgovorila. "Ooooooo, potem pa veliko hodite na razstave", je rekla, medtem ko je z rokami prav pošteno mršila dlako našemu ravnokar počesanemu manekenu. "Ja, jasno, seveda," sem zmedeno odgovorila in povsem pozabila na nezadovoljstvo nad njenim uničevanjem pasje dlake, ki sem jo pred sprehodom komaj uspela spraviti v red. Potem me je povprašala, če je že dobil kakšno nagrado in da bom izpadla čim bolj pametna, sem nakladala o njegovih uspehih, koliko denarnih nagrad smo že pobrali za njegova prva mesta in jasno, da je bil do sedaj še vedno najlepši med vsemi psi, ki so se tam pojavili.
Gospa je zadovoljna odšla naprej, mene pa pustila sredi travnika z velikim vprašajem nad glavo.

Šele po prvi razstavi sem ugotovila, da sem v pogovoru s to gospo izpadla totalen bebec in da sem si njeno zadovoljstvo razlagala napačno, saj se mi je v resnici prizanesljivo nasmihala in si mislila: "Oooooo, križ božji, spet en telebanski pametnjakovič."

Resnici na ljubo, na razstavah nihče ne dobi nikakršne denarne nagrade za prvo mesto s strani organizatorja in priti do naziva "najlepši pes razstave" ni ravno mačji kašelj. O ostalih mojih pametovanjih v omenjenem pogovoru pa bom raje tiho, da ne bom s tem člankom izpadla še večji teleban.


V vsakem ringu se kaj dogaja

"Razstava, razstava... hmmmm". Slišali smo že zanjo, tudi obiskali smo že eno ali dve, ampak da bi sodelovali na njej, nam pa nekako ni prikapljalo na pamet.

Pogovor s to gospo mi je dal misliti in po nekaj dneh tuhtanja in globokoumljenja je padla odločitev, da je svetu vsekakor treba pokazati, kaj je de facto lep pes in kako to izgleda v živo.

V Mariboru se je 14. oktobra 2007 odvijala Državna razstava psov vseh pasem - CAC Maribor 2007, z rekordno udeležbo 645 prijavljenih psov iz 17-ih evropskih držav.

Nadvse uspešen dan je bil za psarno švicarskih belih ovčarjev SLO-White Rose, iz katere so beli pasji lepotci nekajkrat stali na stopničkah, Ferrari von White Rose pa je na koncu osvojil tudi prestižni naslov Najlepši pes razstave.


BIS
1. švicarski beli ovčar: Ferrari von White Rose (SLO)
2. dolgodlaki pritlikavi jazbečar: Bambou-TL de la Voute Azuree (A)

Slovenski klub za terierje je v soboto, 13. oktobra 2007 v Mariboru organiziral 10. klubsko CAC razstavo, na kateri je bilo prijavljenih 120 terierjev. Sodili so Viva Maria Solecki-Szpunar iz Poljske in Maja ter Darko Korošec iz Slovenije.

Naslov najlepšega terierja razstave je osvojila škotska terierka Peabar Blackberry iz Slovenije.


Peabar Blackberry

Rezultati so neuradni.

V Mariboru se je 13. oktobra 2007 v organizaciji Kluba ljubiteljev nemških bokserjev odvijala 14. specialna razstava nemških bokserjev s podelitvijo CAC in izborom letnega in klubskega prvaka Slovenije 2007.

Prijavljenih je bilo 75 predstavnikov pasme. Samce je sodila Paola M. Watten iz Italije, samice pa Igor Mioć iz Hrvaške.
Titulo najlepšega bokserja razstave - prvaka pasme - B.O.B je osvojila mlada samica Pandora V. Zogobox iz Srbije.

Rezultati so neuradni.

Najlepši pes razstave
Pandora V. Zogobox - rumena (RS)

LURE COURSING

Ko smo že skoraj obupali, da letos treninga ne bo, nas je razveselila objava na klubskih straneh, da trening bo in za povrhu še piknik. Kako težko smo čakali na ta dogodek, dokazuje število prijav. Za trening je bilo prijavljenih preko 30 psov in približno 50 ljudi za piknik. Lahko rečem, da je vse skupaj izpadlo zelo mednarodno, saj so se prijavili tudi ljubitelji lure coursinga iz Hrvaške in Italije.


foto: B. Rudolf

Sončno a nekoliko vetrovno nedeljo smo preživeli v Lipici, kjer se je zbralo 17 kraševcev s svojimi lastniki. Kobilarna Lipica je na svojem tradicionalnem Dnevu odprtih vrat predstavila tudi kraškega ovčarja, kjer smo se v sprevodu za mažoretkami in godbo odpravili na hipodrom in pred občinstvom pokazali svoje lepe pse, medtem ko je napovedovalec predstavil šampiona Vika, 8 letnega kraševca lastnika Viktorja Krena (na sliki prvi v vrsti).


Foto: Stojan Spetič

iz Pravilnika o razstavah v Republiki Sloveniji

Na razstavah se pse razporeja v razrede. Razredi so obvezni in neobvezni - po želji organizatorja.

OBVEZNI RAZREDI SO:

razred mladih - prijavljajo se psi, stari od 9 do 18 mesecev

odprti razred - prijavljajo se psi, stari od 15 mesecev dalje

razred delovnih - prijavljajo se psi z opravljenim delovnim izpitom, ki ga za pasmo predpisuje pravilnik FCI - k prijavi je obvezno priložiti fotokopijo dokumenta FCI o opravljenem izpitu; izjemoma se lahko v ta razred le na državnih prireditvah prijavljajo tudi psi, ki imajo opravljen izpit reševalnega psa 1. stopnje po veljavnem pravilniku KZS;

razred prvakov - obezno se prijavljajo psi, ki že imajo naziv 'PRVAK SLOVENIJE V LEPOTI'; v ta razred ni obvezno prijavljati psov, ki imajo že naziv mednarodnega prvaka v lepoti oziroma prvaka v lepoti katere druge države, članice FCI; (Velja le za prvake v lepoti, ne pa v delu); k prijavi se obvezno priloži tudi fotokopijo dokumenta o prvaštvu.

NEOBVEZNI RAZREDI SO:

razred mladičev - prijavljajo se psi od 4. do 6. meseca starosti,

razred najmlajših - prijavljajo se psi od 6. do 9. meseca starosti,

razred vmesnih - prijavljajo se psi od 15. do 24. meseca starosti,

razred veteranov - prijavljajo se psi, stari od 8 do 10 let starosti,

razred seniorjev - prijavljajo se psi, stari nad 10 let,

razred izven konkurence - prijavljajo se psi s pogojnim rodovnikom in drugi, ki jih predvidi organizator.

V Lendavi se je 22. in 23. septembra 2007 odvijala že tradicionalna 10. mednarodna razstava psov vseh pasem. Prijavljeno je bilo 818 psov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Italije, češke, Slovaške, Nemčije, Litve, Poljske, Belgije, Francije, Latvije, Srbije, Finske, Bosne in Norveške.

Med njimi so bili nadvse uspešni tudi člani mojpes.neta s svojimi kosmatimi prijatelji.

Kot na vseh domačih razstavah smo spet na stopničkah "best in showa" lahko občudovali kraško ovčarko, veteranko Šano in vzrejno skupino psarne Srednjedravska.


3. najlepša veteranka na razstavi - kraška ovčarka Šana


2. najlepša vzrejna skupina - kraški ovčarji iz psarne Srednjedravska

Kako so se odrezali nekateri člani mojpes.neta:

Za nami je 4. mojpes.netov piknik, ki smo ga v lepem nedeljskem dnevu preživeli na prekrasnem društvenem prostoru KD zgornjesavinjske doline v Varpolju.

"Taglavni" smo se zbrali že ob 9h zjutraj in pripravili vse potrebno, potem pa so vse od 10h naprej pridno prihajali tudi vsi ostali.



Ob prihodu je vsak udeleženec dobil Zooticovo vrečko, v kateri je bila glede na "uporabniški status" posameznika različna vsebina. Mojpes.netovi člani so dobili igračke in posode za pse, vsi nekaj priboljškov, prospektov in "posebne preste", darilo Pekarne Vodončnik iz Velenja, člani večnamenske priponke z uporabniškimi imeni, spremljevalci pa piknikovske obeske. Tako smo bili vsi opremljeni z razpoznavnimi znaki in darilci.

ali kako nerodovniški odrasel pes pridobi rodovnik

Na razstavah psov se vse večkrat srečujemo s prijavljenimi psi, katerih lastniki ob prijavah ne priložijo rodovnikov, ki naj bi bili še v izdelavi. Seveda je to razumljivo, če psi prihajajo iz različnih držav, za katere vemo, kako dolgi so postopki izdaje rodovnikov, kljub temu, da so bila legla in paritve objavljene pravi čas in po mednarodnih pravilih. Zaplete pa se lahko, če se razstavlja pes, ki je bil skoten v Sloveniji, lastnik na prijavi je Slovenec, pes pa je star že več kot leto dni in še vedno brez rodovnika! Po poizvedovanju na SKZ pa je tudi jasno, da temu psu ni bil rodovnik nikoli izdan niti ni bilo zanj nikoli zaprošeno. In kako lahko takšen odrasel pes naknadno pride do rodovnika in tako posledično naenkrat postane rodovniški pes?

Konkreten primer se je zgodil pred dnevi, ko sem kot predsednik sekcije za nemške doge pri SKPVM, zaradi pritožb nekaterih članov povprašal glede (ne)rodovnika neke nemške doge, ki se pojavlja na razstavah in je kot vse kaže namenjena za nadaljnjo vzrejo. Glede na to, da je psica skotena v Sloveniji, njena mama takrat ni imela vzrejnega dovoljenja, paritev in leglo iz katerega izhaja, pa ni bilo nikoli prijavljeno, pomeni, da ta pes nima rodovnika. Po naši zakonodaji torej ne more dobiti vzrejnega dovoljenja, njeni morebitni potomci pa ne morejo dobiti rodovnikov.