Pred dnevi sem dobil v roke strokovno revijo, v kateri je bil članek o skrb vzbujajočem porastu samomorov veterinarjev po Evropi in Ameriki. Govora je o vzrokih tega fenomena, avtor povzema po predavanjih iz evropske skupščine veterinarjev, kjer krivijo za slednje predvsem stres. To me je precej zbodlo, namreč mnenja sem, da veterinarski posel ni nič kaj bolj stresen od np. zdravniškega ali dela medicinskih sester. Pa vendarle je dejstvo, da po zadnjih raziskavah veterinarji v Evropi naredijo samomor 4x pogosteje kot povprečni moški in 1x pogosteje kot zdravniki, farmacevti in tudi zobozdravniki, ki so bili dolgo na prvem mestu. Kje je torej razlog temu, lahko kar rečemo fenomenu med kolegi? V strokovnih psihiatričnih krogih, kjer se s tem problemov pač ukvarjajo, navajajo pri medicinskem osebju (kamor seveda spadajo tudi veterinarji) predvsem visoko stopnjo stresa, burnout in pa lahko dostopnost do sredstev za samomor. Bržkone to vsekakor drži, sam pa menim, da je poleg tega resnični razlog problema samomorov veterinarjev veliko bolj dubiozen in se dotika fundamentalnih vprašanj o smislu naše stroke.

Veterina se je v zadnjih desetletjih radikalno spremenila. Iz agronomsko-medicinske znanosti, ki je bila pač v pomoč človeku pri oskrbi živali se je prelevila v vedno bolj medicinsko vedo, ki ji diktira tempo sintagma "rad imam živali". Ob tem se spomnim, žolčne debate s sedaj že pokojnim profesorjem na vet. fakulteti prof. Špilerjem, ki je vztrajno zanikal možnost, da bi bile živali subjekt in da naj pustim vsako etiko pred vrati klavnic. Čeprav se sam nisem strinjal z njim, je imel možakar do neke mere prav; očitno je vedel, kako lahko oropa človeka vpenjanje etičnega pustulata nad-smisla v veterino. In točno to se sedaj dogaja.


foto arhiv mojpes.net

O tem, da zbiram podatke o številu psov, ki so bili sprejeti v slovenska zavetišča in vrnjeni lastnikom v letih 2011-2014, sem že pisala v prispevku Pridobivanje IJZ o zavetiščih je pravi žur, vmes pa poskušam zbrati še kakšne druge podatke in med to 'zbiranje cifer' spada tudi izpis iz Centralnega registra psov (CRPsi), ki sem ga pridobila že 9. 12. 2014. Da ne bo čakal še nekaj mesecev na pridobitev ostalih materialov, objavljam te številke posebej. Torej, če vas zanima, koliko registriranih psov je bilo navedenega dne v vaši občini, si lahko to pogledate v spodnjem seznamu. Na dan 9. 12. 2014 je bilo v Centralnem registru psov skupno 215.937 registriranih aktivnih psov.

Prepričana sem, da kakšnih velikih številčnih razlik v teh mesecih ni bilo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 'čistila in urejala' podatke v CRPsi že od februarja 2014 naprej, ko so vsem, ki so v registru vpisani kot lastniki psov, pošiljali izpise in jih pozivali, da preverijo podatke ter jih v primeru, da v izpisu kaj ni pravilno navedeno, ustrezno uredijo v svoji veterinarski organizaciji (več v prispevku Poziv lastnikom psov - preverite svoje podatke v CRPSi). Tako v registru verjetno ni več 'mrtvih duš' in izgubljencev, ki jih lastniki že leta niso našli, ...

Osebno mi te številke, posebej izolirane od drugih podatkov, ne povedo veliko, bi pa bilo izjemno zanimivo po občinah primerjati porabo občinskih sredstev glede na število registriranih psov, za kar bi bilo treba iz zavetiških računov ločiti porabo sredstev za mačke in pse. Zdaj so vsi stroški spakirani v Supervizorjevih zbirnih podatkih (več v prispevku Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letu 2014), pridobivanje posameznih podatkov po občinah pa je praktično nemogoče.


foto © arhiv mojpes.net, 2004

V Snagi Maribor, kjer skrbijo za zapuščene in izgubljene pse in mačke, pozimi pa krmijo tudi prostoživeče ptice, opozarjajo, da moramo kot skupnost poskrbeti tudi za njihovo varnost.

Sporočajo: "Ob nabrežju Drave so si labodi že uredili svoja gnezda in pričakujejo naraščaj.

V tem času morajo biti še posebej pozorni lastniki psov, ki za sprehajalne poti uporabljajo območje ob Lentu. V urbanih okoljih morajo biti psi na sprehodih pripeti, vendar ugotavljamo, da se mnogi lastniki tega predpisa ne držijo. V času kotitve mladičev lahko s povodca spuščen pes napade prostoživečo žival in nehote pokonča mladiče. Da bi se izognili tovrstnim incidentom, naprošamo lastnike, da so v naslednjih tednih še bolj pozorni na gibanje svojih kosmatincev in jih vodijo na sprehode pripete na povodce.

V Mariboru imamo na najbolj obremenjenih sprehajalnih poteh nameščenih 107 koškov za pasje iztrebke. V kolikor tega posebnega koša ni, lahko lastniki psov iztrebke odlagajo tudi v običajne koše za odpadke, ki so rdeče barve. Še zmeraj je nedosledno pobiranje iztrebkov za lastniškimi psi na območju Maribora velika težava, na katero opozarjajo iz vseh mestnih četrti. Naši zaposleni, ki čistijo javne zelene in utrjene površine, dnevno zberejo približno tono odpadkov. Čisto in urejeno bivalno okolje je naša skupna odgovornost in zavedati se moramo, da lahko h končnemu cilju vsak prispeva svoj bistveni delček."

Zgornji napotki in prošnje ne veljajo samo za področje Maribora, temveč za vsepovsod.

vir STA


foto arhiv Zavetišča Horjul, 2012

Dogodek, druženje in naša specialna razstava, ki smo ga organizirali v soboto, 25. aprila 2015, v Mariboru (na poligonu DLVKOS), so uspeli nad vsemi pričakovanji. Specialno razstavo, ki jo je sodila Olga Šinko Kupriyanova, smo izvedli v lepem vremenu. Vzdušje je bilo sproščeno in zelo pozitivno. Razstave se je udeležilo 48 od 51 prijavljenih kraševcev in vsaj še 10 kraševcev, ki so prišli samo na druženje.

Zbralo se nas je okoli 150 obiskovalcev, ki smo se lahko lepo razporedili po poligonu DLVKOS, ki so ga odlično pripravili naši štajerski prostovoljci. Kljub temu, da smo DLVKOS-ovci doma po celi Sloveniji, se zelo radi vsako leto zberemo na štajerskem koncu, in se na ta način tudi poklonimo spominu na Ivana Božiča in njegovo ženo Ivanko, ki sta preko druženja in povezovanja članov DLVKOS in nenehnega dela z novimi vzreditelji v preteklosti uspela zagotoviti množičnost vzreje kraševca in s tem tudi njegovo ohranitev. V DLVKOS se tudi danes držimo iste smeri in prihodnost kraševca vidimo v njegovi množičnosti.

Z Minijem že štiri leta obiskujeva upokojence DSO Tabor - Poljane. Najprej sva eno leto razveseljevala stanovalce na Taboru, a ker je tam delal tudi Zvone s svojo Zojo, sem se odločila, da bova presedlala na Poljane, ker tam ni bilo nobenega delavnega para s kužki. Tako sva že tri leta stalna gosta na Poljanah.

neuradni rezultati

Fotografije so avtorsko zaščitene in jih je prepovedano kopirati.
All photographs on mojpes.net are copyright protected. Any distribution or copying is forbidden.

V Mariboru se je po uspešni sobotni razstavi tudi v nedeljo, 19. 4. 2015, razstavni vikend nadaljeval z mednarodno razstavo psov vseh pasem CACIB Pohorje 2015. Na nedeljski razstavi je bilo prijavljenih 800 psov iz 24 držav. Sodnikom in občinstvu so se pokazali predstavniki kar 180 pasem oz. pasemskih različic.

Najlepši pes razstave CACIB Pohorje 2015 je clumber španjel Big Boom's Banditos Dex iz Hrvaške.


BIS
sodnik Giuseppe Alessandra (IT)
1. clumber španjel: Big Boom's Banditos Dex (HR)
2. pritlikavi šnavcer - črno-srebrn: Steadlyn Recognition (ES)
3. coton de tulear: Nicollass Snezenky z Madagaskaru (HR)

neuradni rezultati

Fotografije so avtorsko zaščitene in jih je prepovedano kopirati.
All photographs on mojpes.net are copyright protected. Any distribution or copying is forbidden.

V Mariboru se je v soboto, 18. 4. 2015, odvil prvi del mariborskega razstavnega vikenda - mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Maribor 2015. Na sobotni razstavi je bilo prijavljenih 857 psov iz 26 držav. Sodnikom in občinstvu so se pokazali predstavniki kar 183 pasem oz. pasemskih različic.

Najlepši pes razstave CACIB Maribor 2015 je mali angleški hrt - whippet Absolute Mann Betty Boop iz Italije.


BIS
sodnik Gert Christensen (DK)
1. mali angleški hrt - whippet: Absolute Mann Betty Boop (IT)
2. avstralski ovčar: Harmony Hill's Special Edition (DE)
3. argentinski pes: Crono de el Polivalente (IT)

Na hipodrom v Vrbljenah pri Igu sta se v nedeljo, 5. 4. 2015, odvijali 6. državna razstava psov vseh pasem CAC Barje 2015 in Specialna razstava Kluba za tibetanske pasme. Naši člani so se tudi tokrat odlično odrezali.



Ci Ni Tag-Tu Kun Nas Bzang Ba (Kun), samec, razred mladih, Odlično 1, PRM, Jr BOB, BOS, vzrediteljica in lastnica Tatjana Siročič, psarna Ci Ni Tag-Tu


Ci Ni Tag-Tu Kun Nas Bzang Ba (Kun)
foto Primož Peer

V tem času medvedi in medvedke skupaj z mladički zapuščajo svoje brloge in se človeku, če je le mogoče, izognejo. Če upoštevamo nekaj osnovnih pravil, možnost konflikta s to slovensko največjo zverjo zelo zmanjšamo. Zlasti se izogibajmo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi in psov ne spuščajmo s povodca.

Srečanja z medvedi v naravi so izredno redka, saj medved pri nas v človeku ne vidi plena, temveč grožnjo, in se mu zato izogne, če je le mogoče. Do napada pride, če se približamo medvedki z mladiči ali medveda presenetimo zelo na blizu. Če se pes po gozdu giba brez povodca in sreča medveda, ga bo razdražil, nato pa pri lastniku iskal zavetje in tako medveda pripeljal k človeku.

Slovenski strokovnjaki za velike zveri so zbrali nekaj ključnih priporočil:
- v naravi se gibajmo tako, da bomo opazni, še posebej v grmovju ali gostem rastju,
- pes naj bo na povodcu,
- če zagledamo medveda, se mu ne približujmo in ga ne nadlegujmo,
- med oktobrom in majem, ko medvedi prezimujejo, se ne približujmo brlogom oziroma jamam in spodmolom, ki bi utegnili biti brlogi.


foto Miha Krofel

Zadnjo nedeljo v marcu smo v Hrašah pri Medvodah, ki so že tradicionalno prizorišče, organizirali 3. memorial Henrika Sečnika - Dryland tekmo vlečnih psov.

V štirih tekmovalnih kategorijah (cart, bikejoring, scooter in canicross), je bilo prijavljenih 99 navez. Udeleženci so bili iz Avstrije, Italije in Slovenije. Organizirali smo tudi netekmovalni Alerjev tek s kužki, ki je bil namenjen otrokom in tistim, ki se z vlečnim športom do sedaj še niso srečali. S progo je uspešno opravilo 66 tekmovalnih navez, ter še veliko netekmovalnih udeležencev, od katerih je najmlaši štel še neizpolnjeni dve leti in pol. Vsi so se odlično odrezali, saj so progo premagali z veliko dobre volje in prispevali k uspešni izvedbi in prijetnemu zaključku memoriala.


foto Blayo San