V parlamentarno proceduro v Državni zbor RS je 27. 09. 2012 z Vlade RS potoval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C). Na spletni strani Državnega zbora RS lahko najdemo pripadajočo dokumentacijo. Trenutno je predlog v 'prvi obravnavi'. Celoten zakonodajni postopek je podrobno razložen tukaj.

Iz navedenega je razvidno, da je Zakon kot tak že mogoče šteti kot celoto, ki se bo v nadaljni proceduri spreminjala le še v posameznih detajlih - z amandmaji. Zato je čas, da mu namenimo nekaj pozornosti, oz. da se vsaj seznanimo s tem, kaj novega prinaša.

Prav bi bilo, da vsak med nami prebere predlog, predvsem pa uvodni del, kjer so opisani cilji, načela, poglavitne rešitve in prikaz ureditve v drugih državah - na KLIK (.doc), strani 1-9 in del, kjer predlagatelji razlagajo posamezne člene - na KLIK (.doc), strani 26-37. Tako bomo razumeli, kaj spremembe prinašajo in razmišljali, kaj bi lahko še bolje uredili.

čeprav bo veliko ljudi zamahnilo z roko, rekoč 'za to so poklicani drugi', temu ni tako. Poznavanje Zakona o zaščiti živali je dolžnost vsakega prebivalca te države. Predvsem v delih, ki govorijo o oskrbi, pravicah in odgovornostih tako skrbnikov hišnih živali, kot vseh ostalih. Na cesti se ne moremo preprosto delati, da ne srečujemo psov in mačk. Prav tako se ne moremo narediti slepe, ko v okolju zaznamo mučenje živali. Osnovna določila moramo poznati, da lahko ravnamo odgovorno in v dobrobit živali ter svojo varnost.

Še posebej pa bi dokumentacijo okrog novega zakona, tako stare določbe kot nove rešitve, morali poznati vsi, ki se tako ali drugače aktivno ukvarjamo z živalmi: lastniki in skrbniki živali, vsi člani društev za zaščito živali (ne samo tisti, ki jih tematika zanima), 'ad hoc rešitelji' živali, tisti, ki bolj ali manj organizirano vozijo zapuščene živali od drugod, vzreditelji, člani kinoloških klubov in društev, vsi občinski uradniki, ki so na občinah zadolženi za področje skrbi za živali ... predvsem pa vsi mediji in medijske živalske točke, ki tudi nosimo odgovornost za pravilno obveščanje in prav tako za osveščanje.

Dokumentacija v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C):
- Državni zbor RS
- Vlada RS
- VURS

Predlog novega Zakona za zaščito živali (ZZZiv-C) vsebuje v svojem 25. členu tudi uvedbo prepovedi klanja živali brez predhodnega omamljanja tudi v obredne namene. V tem členu bi imeli v Sloveniji strožje pogoje, kot jih zahteva EU, kar jih imamo lahko.

Obredno klanje v EU uporabljajo predvsem muslimanske in judovske skupnosti. Pri tem se živali prereže vratne arterije, vene, sapnik in požiralnik in jo izkrvavi brez predhodnega omamljanja, žival je med postopkom pri polni zavesti, dokler ne kolabira zaradi izgube krvi.
Za primerjavo, pri klanju z omamljanjem se žival omami z metodami, ki povzročijo takojšnjo izgubo zavesti ali takojšnjo smrt, šele nato se žival izkrvavi.

Kako primerjalno izgledata postopka, si lahko ogledate v videu (video je posnet v evropskih klavnicah, registriranih za izvajanje obrednega zakola) - najprej zakol z omamljanjem, sledijo posnetki zakola brez omamljanja: KLIK.

Glede tega člena v predlogu našega ZZZiv se je oglasil Evropski judovski parlament s protestno noto, poslano v naš Državni zbor, kjer se pritožujejo, da bo Slovenija s sprejemom takega predloga kršila versko svobodo in temeljne človekove pravice judov.

A dejstvo je, da se s prepovedjo obrednega zakola v Sloveniji dejansko ne krši verske svobode tem skupnostim. Vse naše sosednje države imajo namreč obredni zakol dovoljen in je v praksi, trg pa ni omejen, tako da imajo predstavniki judovskih in muslimanskih skupnosti tudi v Sloveniji zagotovljen dostop do košer in halal mesa.

Na nas je, da damo jasno vedeti, da ne bomo sprejeli zakola živali brez omamljanja v Sloveniji, da govorimo o tem naglas, pišemo, objavljamo, pišemo DZ-ju, ...

Ne pustimo, da gre to mimo nas!

Urška Markelj


foto iz videa by GAIA

... ali kako se je moderno ukvarjati s povečevanjem lastnih težav

V Sloveniji je razmišljanje o spremembah zakonov pravi nacionalni šport. Veliko tistih, ki morda nekega veljavnega zakona nikoli niti prebrali niso, je prepričanih, da ga je treba spremeniti. Pa v zakonih ni vse tako slabo, da je treba cele sisteme menjati. Prav osvežujoče bi bilo, ko bi obstoječe zakone v resnici brali in razmišljali predvsem o tem, katere točke so tiste, ki delajo "na terenu" največ težav. Tako pa jih žal slabo poznajo celo tisti, katerih delo je vezano nanje. Na koncu spreminjajo zakone ljudje, ki "na terenu" nikoli niso bili in ki sploh ne vedo, koliko novih težav bo neka sprememba prinesla.

S spremembami živalske zakonodaje se v zadnjem času ukvarjajo najbrž prav vsi - uradniki na Veterinarski upravi RS (v nadaljevanju VURS), Državni svet RS (v nadaljevanju DS), vrh Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), cvet občinskih veljakov in seveda - civilna iniciativa s predstavniki Univerze Maribor na čelu, ter vsi posamezniki, ki jih kakorkoli zanima (ali v resnici ne zanima, pa je moderno biti vključen) "reševanje živalske problematike". Žal se za to početje ne zanimajo tisti, ki bi jih problemi in njihove rešitve, posebej pa rešitve, ki jim jih poskušajo (tudi v njihovem imenu) vsiliti drugi, morali zanimati - odgovorni lastniki živali. Najbolj bodo spremembe teple prav njih, saj je vse usmerjeno na evidentirano in dokazljivo lastništvo.

Lansko leto so po celi Sloveniji zbirali podpise podpore in za Predlog dopolnitev Zakona o zaščiti živali so jih zbrali čez 31.000. Hakeljc je bil, da se je v glavnem v javnosti ves čas govorilo o "živalski policiji", podpisovalo pa idejo o spremembi zakona. Na koncu je "živalska policija" iz predloga praktično izginila, v njem pa se je pojavilo cel kup novih rešitev, od katerih nekatere prinašajo še več vprašanj, kot se jih da postaviti na sedaj veljavni zakon.

Žal večinoma delujejo eden mimo drugega:
1. Univerza Maribor in dr. Mejra Festić z delovno skupino so pripravili svoj Predlog dopolnitev Zakona za varstvo in zaščito živali. KLIK
2. Skupina za pripravo kinološkega zakona, ki deluje v okviru DS, pripravlja Zakon o kinologiji, najbrž na podlagi idej, ki jih je pripravljal predsednik DS in predsednik KZS mag. Blaž Kavčič (in na kratko predstavil na Okrogli mizi, 4. 3. 2010), v katerem bo očitno tudi nekaj "vložkov" s področja zaščite psov. KLIK
3. VURS so na nedavnem sestanku z Zvezo občin Slovenije prav občine "zadolžile" za pripravo novele Zakona o zaščiti živali. KLIK

čipiranje psov je z zakonom zapovedano že vse od leta 2003. S 1. januarjem 2011 tudi Kinološka zveza Slovenije (v nadaljevanju KZS) v skladu z direktivo Evropske unije opušča tetoviranje rodovniških psov in ga s 16. junijem 2011 (vir KZS) povsem nadomešča s čipiranjem. Tetoviranje ostaja samo še kot možnost označevanja za lovske pasme, za katere po mnenju Zbora kinoloških sodnikov praktični razlogi narekujejo, da se jih še naprej tetovira, saj se s pogledom v uhelj takoj ugotovi, da gre za pasemskega psa, vsekakor pa je uporaba tetovirane številke, kot sistem identifikacije, dovoljena samo za čas prehodnega obdobja do 3. julija 2011 (vir VURS).

Ne gre za posebno novost pri čipiranju psov, saj so po veljavni zakonodaji že do sedaj tudi vsi pasemski psi morali biti čipirani, temveč gre za opustitev tetoviranja, s tem pa za spremembe pri identifikaciji rodovniških psov in prenos obveznosti čipiranja z novih lastnikov na vzreditelje. Do sedaj se je kot sistem identifikacije za rodovniške pse uporabljalo številko vpisa v rodovno knjigo, ki je bila tetovirana psu v uhelj ali kožno gubo med trebuhom in stegnom na notranji strani zadnje leve noge, kjer ni dlak. Od sedaj naprej se tudi za identifikacijo rodovniškega psa uporablja mikročip.

čipiranje psov je po zakonodaji za vse pse obvezno ob prvem cepljenju proti steklini, kar pomeni pri treh mesecih starosti mladiča. Pasji mladiči lahko gredo od matere k novim lastnikom ob dopolnjeni starosti 8 tednov, vendar morajo biti mladiči iz rodovniških legel ob tem po novem že čipirani.

Ker je slovenska zakonodaja s področja zaščite živali pred mučenjem v veliko pogledih pomanjkljiva in nejasna in ker primerjalno pravno nivo pravnega varstva živali pred mučenjem pri nas zaostaja za ureditvami v drugih državah, do velikih težav pa prihaja tudi pri izvrševanju obstoječe zakonodaje, je na pobudo prorektorice za študijske zadeve UM, prof. dr. Mejre Festić in pod mentorstvom dekana PF UM, prof. dr. Rajka Kneza, nastalo diplomsko delo avtorice Tine Tement, univ. dipl. prav., na temo: PRAVNO VARSTVO ŽIVALI PRED MUčENJEM: PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE V DRUGIH DRŽAVAH IN REŠITVE PRIMERNE ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE in na njegovi podlagi besedilo členov Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali.

Osnovne iztočnice predlaganih sprememb in dopolnitev obstoječe zakonodaje s področja varstva živali pred mučenjem:

O odgovornem lastništvu psa

Avtor Mitja Šedlbauer
© Veterinarska uprava Republike Slovenije, 2010
Vse pravice pridržane.
Objava na mojpes.netu v soglasju z VURS. Original je na www.vurs.gov.si

Kazalo
Uvod
Posedovanje psa
- Skrbnik in lastnik psa
- Kako priti do psa?
- Kaj je narobe z nakupom psa pri trgovcu?
- Na kaj mora biti kupec pozoren?
- Nekaj nasvetov za kupce psov
- Prijava psa (mikročip, potni list in Centralni register psov)
- Obvezna cepljenja
- Koliko psov je dovoljeno posedovati?
Skrb za psa
- Osnovna skrb za žival
- Skrb za bolno žival
- Prevažanje psov
Prepovedana ravnanja in mučenje
Pes in okolica
- Zelenica ali stranišče?
- Pes na javnem mestu
- Ugriz in njegove posledice
- Ko pes ugrizne človeka
- če lastnik psu ne zaupa več
Pes in otroci
- Kako dvoletnik vidi psa?
- Kako pes vidi otroka?
- Nekaj nasvetov
Pes in potovanje
- Potni list za hišne živali
- Potovanje znotraj EU
- Potovanje v tretje države
- Pasji hoteli
Pes v zavetišču
- Predaja psa zavetišču
- Kaj storiti, če ste izgubili psa?
- 8-dnevni rok
- 30-dnevni rok
Slovo
- Ravnanje s truplom živali
Zaključek

"O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali."
Mahatma Gandhi

Vse pogosteje odhajamo na potovanja s svojimi kosmatinci, pri tem pa je v izogib komplikacijam dobro vedeti, kakšni postopki so potrebni pred odhodom iz države in ob vrnitvi. Postopki so odvisni od tega, v katero državo potujemo, zato je težko napisati neka standardna navodila. Tokrat nam je pri pravilih za potovanje s psom v Turčijo pomagala ena od naših članic.

Na Veterinarski upravi RS pravijo, da so pogoji za potovanje psa v Turčijo sledeči:

- pes mora biti mikročipiran,
- pes mora biti cepljen proti steklini,
- psa mora spremljati EU potni list (slovenski), v katerem mora biti potrjeno, da je pes cepljen proti steklini;

Poleg tega je po njihovih izkušnjah potrebno še veterinarsko spričevalo, ki ga izda in potrdi uradni veterinar na območnem uradu OU VURS. V spričevalu uradni veterinar potrdi, da je pes zdrav, cepljen proti steklini in primeren za prevoz. Svetujejo, da se o morebitnih dodatnih zahtevah za potovanje v Turčijo obrnete na njihov pristojni organ ali poiščete potrebne informacije na turškem veleposlaništvu v Sloveniji.

Vsak dan znova ugotavljam, da mnogo lastnikov ne upošteva najosnovnejše zakonodaje v zvezi z lastništvom in odgovornim skrbništvom, pa zato ni odveč, če ponovno opozorim na obvezo cepljenja proti steklini in čipiranja.

Vsakemu lastniku psa, pa tudi tistim, ki o psih razmišljate, mora biti povsem jasno, da mora biti njihov pes cepljen proti steklini in označen z mikročipom ob dopolnjenem tretjem mesecu starosti. To velja brez izjeme tako za mladiče, ki so še pri vzrediteljih (rejcih), kot tudi za vse tiste, ki so že odšli iz legla k novim lastnikom, za rodovniške pse in za mešance, za pse po mestih in na podeželju - za VSE pse.

Psi, ki so koteni pred 1.1.2003, torej trenutno starejši od 7 let, so sicer še lahko brez mikročipa, vendar morajo vedno imeti na ovratnici pritrjeno značko o cepljenju. Brez te značke morajo biti tudi tako stari psi obvezno označeni z mikročipom.

Oboje ni pomembno samo zato, ker tako pravijo predpisi, temveč predvsem za varnost samih psov, njihovih lastnikov, drugih živali in drugih ljudi.

članica nam je posredovala razlago Veterinarske uprave Republike Slovenije o uvozu pasjega mladiča iz Srbije.

Po Uredbi evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 998/2003, premik mladička mlajšega od 3 mesecev v Republiko Slovenijo ni dovoljen.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kuža za nekomercialni premik (to je premik psa v spremstvu lastnika) iz Srbije v Republiko Slovenijo so sledeči:

Pes mora biti označen z mikročipom.

Pes mora biti starejši od 3 mesecev in cepljen proti steklini, kar mora biti navedeno v identifikacijskem dokumentu. Poleg tega mora pes imeti opravljen test titracije z nevtralizacijo protiteles proti steklini pri čemer mora biti titer protiteles najmanj enak 0,5 IE/ml, v vzorcu ki ga je odvzel pooblaščeni veterinar najmanj 30 dni po prvem cepljenju proti steklini in tri mesece pred premikom. Vzorec mora veterinar poslati v odobreni laboratorij s strani Evropske Unije (v Srbiji je odobren laboratorij v Novem Sadu).

To pomeni, da bo kuža lahko prišel v Slovenijo po dopolnjenih 7 mesecih.

Pes bo lahko potoval v Slovenijo z Veterinarskim spričevalom za domače pse, mačke in bele dihurje, ki vstopajo v Evropsko skupnost za netrgovske premike. Pošiljam vam spletni naslov Odločbe Komisije 2004/824/ES, kjer je v prilogi veterinarsko spričevalo.

Veterinarsko spričevalo izda in potrdi uradni veterinar v Srbiji. Za ostale informacije v zvezi z izdajo veterinarskega spričevala vam svetujemo, da se obrnete na pristojni organ v Srbiji (kontakti).

Ob prihodu v Slovenijo mora biti pes v roku 7 dni vpisan v register psov, ob izpolnjevanju vseh zgoraj navedenih pogojev, bo psu veterinar izdal evropski potni list.

Veterinarska uprava RS

Strokovni svet za zaščito živali je posvetovalni organ ministra pristojnega za veterinarstvo. Vanj so imenovani priznani strokovnjaki veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehniške stroke ter predstavniki organizacij, ki delujejo na področju zaščite živali pred mučenjem. Že v imenu Strokovnega sveta za zaščito živali je opredeljeno področje njegovega delovanja. Po 5. členu Pravilnika o strokovnem svetu za zaščito živali (UL RS št. 62-2793/2000) je ena od njegovih nalog tudi dajanje mnenj in opredelitev o vprašanjih, povezanih z zaščito živali. Trenutno je zelo aktualno vprašanje kupiranja uhljev pri psih.