Ljubljana, 17. oktober 2013: V medijih se v zadnjem obdobju pojavljajo izjave predsednika Kinološke zveze Slovenije, mag. Blaža Kavčiča, o predlogih za nov davek na pse. Te izjave so močno razburile javnost, predvsem pa slovenske kinologe in lastnike psov.

Večina članov Upravnega odbora se od vseh izjav mag. Blaža Kavčiča v zvezi s tem ograjujemo in izjavljamo, da to ni projekt KZS. Mag. Kavčič, kot predsednik KZS, nikoli z nobenim sklepom nobenega organa KZS ni bil pooblaščen za plasiranje takih idej v javnost v imenu KZS. Njegove ideje o novem davku na pse so njegovo osebno mnenje in ne odražajo mnenja Kinološke zveze Slovenije, njenih organov in njenih članic.

Po statutu je namen Kinološke zveze Slovenije širiti kinološko kulturo ter skupaj s svojimi članicami (kinološkimi društvi in klubi) koordinirati in usmerjati kinološko dejavnost na območju Republike Slovenije, česar se v Upravnem odboru v celoti zavedamo.

člani Upravnega odbora KZS

V vezi z mojo kandidaturo za predsednico KZS podajam naslednjo izjavo:

Bojazen, o kateri so vas pretekli mesec vneto prepričevali, da naj bi v moje vodstvo ali komisije vključila nekatere nepriljubljene in izpostavljene osebe iz preteklih mandatov označujem za popolno laž in nič drugega kot predvolilno taktiko s ciljem, da vas pridobijo na svojo stran.

Pomembno vodilo pri sestavi ekipe mi je bilo presekati gordijski vozel, ki je delil ljudi na naše in vaše, zato sem k sodelovanju povabila svež in odprt kader, neobremenjen s preteklostjo in osebnimi ambicijami, vsekakor pa zelo strokoven na svojih področjih.

Lidija Okleščen

Sem ljubiteljica živali in se zavzemam za odgovoren odnos do psov in drugih živali ter odgovorno skrbništvo živali na vseh področjih, tudi v vzreji. Sem tudi uporabnica informacij in storitev Kinološke zveze Slovenije (KZS) in za leto 2013 sem napisala kinološkemu božičku svoje kinološke želje. Upam, da bo vsaj katero izmed njih uresničil. Vrstni red želja je naključen.


Zmaj in Maks, december 2002

1952 - 2012

21. oktobra 2012 je umrl Rajko Rotner. V svoji bogati kinološki karieri je bil mednarodni FCI sodnik za ocenjevanje psov vseh pasem, član Nadzornega odbora KZS, predsednik Vzrejne komisije za rottweilerje in bernske planšarske pse, vidni član večih pasemskih klubov, sodnik za delo šolanih psov, vodja rodovne knjige, vzreditelj različnih pasem psov, lastnik psarne Dobart ... Kinološka vrata so mu bila zaprta od leta 2010 dalje, ko mu je KZS zaradi njegove vloge v znani aferi 'bulmastifi' doživljenjsko odvzela sodniško licenco.

Mnogi kinologi se ga bodo vedno spominjali po optimizmu in vedrini ter njegovem prispevku k slovenski kinologiji.

Prav zato, ker se je vseh pozitivnih dosežkov in prispevkov posameznikov in skupin potrebno spominjati, ne pa jih za vedno izbrisati, ko gre kaj narobe, je prav, da se ga spomnimo tudi tukaj.

Jana Pahovnik

V KD Ljubljana smo ponosni, da letos praznujemo kar tri jubileje: 90 let obstoja društva, 60 let šolanja psov in 30 let organiziranja tekmovanj za Drenigov memorial. Ponosni smo na tekmovalce, ki so uspešni na državnem in mednarodnem nivoju ter vodnike reševalnih psov, ki so uvrščeni v državne enote in sodelujejo v iskalnih akcijah.

Kratki pregled delovanja
Kinološko društvo Ljubljana je naslednik prvega v Sloveniji ustanovljenega kinološkega društva: Kluba ljubiteljev športnih psov ustanovljenega 9. novembra 1922 v tedanjem ljubljanskem hotelu Štrukelj. Prvi redni občni zbor kluba je bil 15. februarja 1923. Klub, ki je tedaj štel 120 članov najrazličnejših poklicev, od trgovcev, veleposestnikov do arhitektov, zdravnikov in živinozdravnikov, se je včlanil v Slovensko lovsko društvo in v Klub ljubiteljev ptičarjev, pa tudi v avstrijsko kinološko zvezo. Klubski časopis Športni pes je začel izhajati maja 1923, le nekaj mesecev po ustanovitvi kluba, ki si je za prednostno nalogo zadal ohranitev edine domače pasme prvovrstnega psa-čuvaja, kraškega ovčarja.

Marca 1926 je bil v Ljubljani prvi občni zbor Jugoslovanske kinološke zveze, ki je povezala vsa kinološka društva v državi. Klub ljubiteljev športnih psov je uspešno deloval naprej in se leta 1938 preimenoval v Jugoslovanski klub ljubiteljev športnih psov, sedež kluba je ostal v Ljubljani.

S smrtjo Teodorja T. Dreniga, 17. 01. 1977, je slovenska, jugoslovanska in širša mednarodna kinologija izgubila človeka, ki je več kot 60 let deloval na širšem kinološkem področju. Za seboj je pustil številna dela s področja kinološke organiziranosti in strokovnosti, zato tudi pooseblja del kinološke zgodovine. Njegovo delovanje, kot delovanje vseh takratnih kinologov, je bilo povezano s klubom ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, katerega pravni naslednik je današnje Kinološko društvo Ljubljana.

Po smrti T. T. Dreniga smo se v društvu na pobudo Mirka Džakule odločili, da se tradicionalna tekmovanja, ki jih organizira KD Ljubljana, poimenuje v njegov spomin kot memorial Teodorja T. Dreniga. Tako je naše društvo leta 1979 prvič organiziralo mednarodno tekmovanje šolanih psov poimenovano "Drenigov memorial", katerega predsednik je bil Jože Vidic. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalcev. Tekmovalo se je posamično in ekipno po programu IPO-3. Zmagovalec prvega Drenigovega memoriala je bil Sergo Bogdan iz Maribora s psom Atosom, udeleženi pa so bili tekmovalci iz KD Maribor, KD Bled, KD Žalec, šola RSNZ Podutik, miličnik iz Beograda, tekmovalci iz Srbije in Italije ter domači tekmovalci.


Predsednik KD Ljubljana, Vlado Gerbec z uspešnimi tekmovalci, 1984

Zapisnik Skupščine Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), ki se je odvijala 21. oktobra 2011, je končno pred nami. 17. 1. 2012 je bil objavljen na uradni spletni strani KZS, poleg njega pa je bil objavljen tudi Zapisnik Izredne Skupščine KZS, ki je bila sklicana isti dan, za čas po zaključku redne skupščine.

Kot je v uradnem odgovoru KZS, 'vezanem na komunikacijo' na forumu mojpes.net, 17. 1. 2012 navedel vodja komunikacijskih projektov pri KZS, Žiga Vavpotič, je objava obeh zapisnikov posledica postavitve trodnevnega roka za posredovanje kopije zapisnika zadnje skupščine KZS članicam KZS, ali za objavo zapisnika na uradni spletni strani KZS v istem roku, ki ga je postavil predsednik NO KZS Franc Šterman v svojem dopisu, poslanem predsedniku KZS, dne 11. 1. 2012. Vavpotič ob tem piše, da 'sta Šterman in Vidmar na skupščini odstopila in to sama, z izjavo na odru, da odstopata', in da 'želi širšo javnost obvestili, da je zapisnik, ki sta ga poslala, zasebna listina gospodov, povsem brez pravnega učinka, saj je imel po zasedanju skupščine, 21.01.2011, NO že konsitutivno sejo in zato veljavno deluje kot organ KZS'.

Sama se sprašujem, čemu objava Zapisnika Skupščine KZS 'na zahtevo' in obenem negiranje verodostojnosti avtorja prav te zahteve po obelodanitvi skupščinskega zapisnika?

Ni ostalo samo pri tem, temveč je KZS na svoji uradni spletni strani, nekoliko kasneje istega dne, opozorila članice in javnost, da sta Šterman in Vidmar na zadnji Skupščini odstopila in se tako ne smeta več predstavljati kot predstavnika NO KZS, ter jima 'pomahala' s Kazenskim zakonikom:
"KZS tako odreka vsako veljavnost njunim izvajanjem, listinam in zapisnikom ter na to opozarja tudi članice. Ob tem opozarjamo, da gre tudi za sum kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 3. točki 1. odstavka 252. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), saj se oba podpisujeta kot člana NO, čeprav to nista."
Vir www.kinoloska-zveza.si

Zapisnik, ki naj bi bil po Vavpotičevo 'zasebna listina gospodov', KZS pa pred njim celo opozarja svoje članice, v nadaljevanju objavljam v celoti, še prej pa nekaj dodatnih razlag dogajanja in statusa teh 'gospodov'.

- Angel Vidmar je na zadnji skupščini ustno odstopil z mesta člana NO, vendar v Zapisniku Skupščine ni razrešnice zanj.
- Franc Šterman je odstopil samo s svoje predsedniške funkcije v NO in ne kot član NO, zato o njegovi razrešnici sploh ne more biti govora. NO svojega predsednika voli in razrešuje sam, brez Skupščine.
- Glasovanja o razrešitvi z mesta člana NO na zadnji Skupščini ni bilo ne za Vidmarja in ne za Štermana.
- člane NO se po Statutu KZS voli po točno določenem volilnem postopku in tajno, mi pa smo na zadnji Skupščini glasovali za nova člana kar 'na horuk' in javno.

Kinološka zveza Slovenije je v soboto, 17. decembra 2011, po koncu razstave CACIB Celje - Winter Winner 2011 slavila 90. obletnico kinologije v Sloveniji.

Del praznovanja je bil TOP 20 2011 - tekmovanje najbolj uspešnih razstavnih psov na razstavah v Sloveniji. Tekmovali so lahko vsi razstavljalci, domači in iz tujine. Upoštevani so bili rezultati državnih, mednarodnih in specialnih CAC razstav v Slovenji v letu 2011. Sodelovali so lahko psi, ki so se razstavljali v razredu mladih, vmesnih, zrelih, prvakov, delovnih in veteranov. Tokratni prestižni naslov je šel v roke samojedu Anatina Duran Duran, lastnice Martine Kavčič iz Slovenije.


TOP 20 2011
1. samojed Anatina Duran Duran (Slo)
2. nemški ovčar Nero Zlatolični (Slo)
3. resasti jazbečar: Miro' (I)
Foto Yinepu group

Dogovor o sodelovanju nevladnih organizacij na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti

Pod pokroviteljstvom Državnega sveta je v četrtek, 3. novembra 2011, v preddverju dvorane Državnega sveta šest nevladnih organizacij podpisalo pismo o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in varovanja ter ohranjanja biotske pestrosti.

K skupnemu sodelovanju so se s podpisom zavezale Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije. Gre za največje prostovoljske organizacije v Sloveniji, ki so že doslej delovale na področjih varovanja okolja in narave, s skupnim podpisom pa bodo to še okrepile in nadgradile.


foto KZS

Kinološka zveza Slovenije
Zapoge 3 D
1217 Vodice
Nadzorni odbor

Ljubljana, 19.10.2011

Zadeva: Obvestilo članicam KZS

Spoštovani člani Kinološke zveze Slovenije,

Ker je Nadzornemu odboru KZS (NO) s strani Kinološke zveze Slovenije onemogočeno, da komunicira s članicami KZS in jih obvešča o svojih ugotovitvah po uradni poti preko pisarne ali spletne strani KZS, je Nadzorni odbor KZS prisiljen, da vas obvesti o zadnjih ugotovitvah na način, ki ga sicer ne odobrava, vendar predstavlja edini način, da lahko komunicira z vami in vas obvesti o nepravilnostih, ki jih pri svojem delu ugotavlja.

NO v tej sestavi, ste članice na začetku mandata izvolile z jasno izraženo željo in zahtevo, da bi KZS končno imela NO, ki bo pošteno in kvalitetno opravljal svoje delo oziroma, skrbel za zakonitost in smotrnost poslovanja organov KZS in NO je jasno stremel k zahtevi Skupščine. Zaradi razhajanja pri pogledih na vsebino dela NO se je februarja 2011 zamenjalo prvotnega predsednika NO Jožeta Graha, predsedniško funkcijo od takrat opravlja Franc Šterman, ki je tudi na volilni skupščini KZS dobil največ glasov članic.

Uvodoma želim poudariti, da je NO KZS v celem dosedanjem obdobju deloval dosledno po določilih statuta KZS in Zakona o društvih, ki opredeljuje njegovo delo. Statut KZS Nadzorni odbor v 54. členu zavezuje, da vrši nadzor nad zakonitostjo in smotrnostjo poslovanja vseh organov KZS. To delo smo opravljali tako, da smo spremljali delovanje organov KZS in na nekatere nejasnosti v svojih sklepih opozarjali UO, vendar je bil NO deležen stalnih pripomb, da nima pravice dajati pripomb na njihovo delo.

Aktualna problematika med NO in predsednikom KZS, Blaž Kavčičem, se je začela 1. februarja 2011, ko je Nadzorni odbor podal zahtevo za pregled poslovnih dokumentov. Računovodja, ki bi moral predložiti zahtevano dokumentacijo je izjavil, da ima na zahtevo predsednika Blaža Kavčiča eksplicitno prepoved izročanja kakršnekoli dokumentacije v pregled NO! Razlogi za prepoved pregleda dokumentacije niso bili podani, računovodja je samo poudaril, da je to zahteva predsednika Blaža Kavčiča. Drugi rok za pregled poslovnih dokumentov na podlagi sklepa NO, je bil 15. februar 2011, vendar je bil NO tudi tokrat popolnoma ignoriran.