Kako zgodaj lahko začnemo učiti mladičke? Po mnenju nekaterih rejcev, ki uporabljajo kliker pri celih leglih mladičev, takoj, ko odprejo oči in ušesa in celo preden nehajo sesati. Zakaj bi to želeli storiti? Torej, kliker pomeni, da prihajajo dobre stvari. Mladič, ki poveže ti dve stvari, se lahko nauči, da njegova lastna dejanja včasih povzročijo te klike, ki potem vodijo k nagradicam. In mladič, ki to odkrije, ima zelo dobre možnosti za srečno prihodnost!

Ta stvar pa deluje takole: Takoj, ko začnemo z dohranjevanjem mladičev, lastnik legla klikne takoj, ko položi posodo s hrano med mladiče. Nekateri ljudje kliknejo le enkrat, drugi kliknejo vsakič, ko se smrček vsakega mladička dotakne hrane. Policist Steve White, ki vzreja nemške ovčarje, začne s klikanjem še bolj zgodaj - vsakič, ko gre psica v zaboj z mladiči, da bi jih podojila - to je prav gotovo zelo pomemben dogodek za mladiče.

No Reward Marker (NRM) - beseda brez nagrade
Poleg uporabe klikerja (ali premostitvene besede), ko poveste psu, da je pravkar opravil (ali opravlja) kar smo želeli od njega, potrebujete še način, s katerim boste psu sporočili, ko ne počne, kar vi želite - če počne kaj drugega, ali le stoji na miru.

Uporabili boste nekaj naravnega, kar pa ne uporabljate v vsakdanjem pogovoru ("ne" zato ni dobra izbira). Npr. "Ops", "Narobe", "Nič ne bo" ... Izberite sami in se izbranega tudi držite.

V lekcijah je posebej napisano, kdaj uporabiti NRM, npr. ko želite, da se pes usede, on pa namesto tega leže. Ko izrečete NRM, se obrnite stran od psa za nekaj trenutkov (po potrebi več), da mu ne posvečate več pozornosti. Nato se vrnite v prejšnje stanje & poskusite znova.

The release Word - beseda za izpust
Klik sam po sebi navadno označi konec vaje ali ponovitev vedenja, vendar je dobro na nek način povedati psu, da ste končali vaditi določeno vajo (da se pes lahko sprosti) oziroma da ste končali z učno lekcijo. Sama navadno rabim besedo za izpust "Okay".
Če to besedo pogosto izgovarjate v vsakdanjem pogovoru, uporabite kako podobno, npr. "Teci".

Učenje s klikerjem je nov, znanstveno dognan način komunikacije z vašim hišnim ljubljenčkom. Lažje se ga učimo kot tradicionalnega učenja s povelji. S klikerjem lahko učite živali vseh vrst, vseh starosti. Mladiči ga obožujejo. Stari psi se naučijo novih trikov. S klikerjem lahko učite mačke, ptice in druge živali. Tu je nekaj preprostih nasvetov za začetek:

1. Pritisni in spusti upogljiv del klikerja, da dvakrat klikne. Nato nagradi. Priboljški naj bodo drobni. Uporabi slastne priboljške na začetku: za psa ali mačko drobne kocke pečenega piščanca, ne briketov.

2. Klikni MED željenim vedenjem, ne PO njem! Čas klika je bistven. Ne bodite presenečeni, če žival konča vedenje, ko sliši klik. Klik konča vedenje. Po njem dajte nagrado; čas nagrade NI pomemben.

3. Klikni, ko tvoj pes ali druga žival počne, kar želiš. Začni s čim preprostim, kar žival že obvlada (npr. se usede, pride k tebi, se dotakne roke s smrčkom, dvigne taco, se dotakne in sledi predmetu-svinčniku ali žlici).

4. Klikni enkrat. Če želiš izraziti posebno navdušenje, povečaj število priboljškov, NE število klikov.

Klik je določen znak (marker signal)
Učenje s klikerjem je na znanstvenih dognanjih osnovan sistem učenja vedenja s pozitivnimi okrepitvami. Določen znak (zvok igračaste napravice - klikerja) uporabimo, da sporočimo živali (ali osebi), kdaj izvaja neko vedenje, ki bo "plačano". Ta sistem učenja je bil sprva zelo razširjen med trenerji delfinov, kateri so potrebovali način učenja določenega vedenja brez uporabe fizične prisile.

Brez korekcij ali kaznovanja
Pri tradicionalnem učenju poveš živali ali osebi, kaj naj stori, nekako pripraviš žival ali osebo, da to stori (če je potrebno, uporabiš prisilo), nagradiš dobre rezultate in kaznuješ napake.

Pri učenju s klikerjem, poiščeš željeno vedenje, zaznamuješ trenutek, ko se to vedenje pojavi s klikom in to vedenje nagradiš. Nagrada je lahko hrana, božanje, pohvala, ali karkoli drugega, kar si učenec želi. Če učenec naredi napako, le počakaš in dovoliš, da še enkrat poskusi.

Manja Žiberna je pripravila serijo člankov o učenju psov s klikerjem:

Klikanje za razstavnega psa

Kaj je učenje s klikerjem?

Nasveti za začetek učenja s klikerjem

Osnovni izrazi, povezani s klikerjem

Kliker - mladički

Kliker - lekcije

Kliker - striženje krempljev in krtačenje psa

Pozorna hoja ob nogi (poleg)

Sem lastnica 4-letnega belo-črnega novofundlandca in predsednica Kluba ljubiteljev psov Divača, ki je bil ustanovljen prav z osnovnim namenom osveščati ljudi, da pes ne sodi na verigo, da psov v novejši dobi ne dresiramo več z bodičastimi ovratnicami in z uporabo brc, udarcev ter tolčenja s palico, da se psov z rodovniki ne kupuje na Madžarskem po ceni 200 DEM, in tako v neskončnost ...

V letih 2001 in 2002 smo nekajkrat povabili na Primorsko pasjo psihologinjo mag. Sabino Stariha-Pipan, dr.vet.med, kjer smo iz njenih predavanj ogromno izvedeli in najbrž se je prav vsak med predavanjem kar nekajkrat zamislil ... Kolikokrat smo s psi ravnali na določen način, mogoče, ker smo tako prebrali ali ker smo tako slišali, pa je bil tisti način popolnoma zgrešen.

Na žalost je večina literature, ki jo imamo v slovenščini trenutno na voljo, zastarela in zmotna. Na teh predavanjih pa smo člani Kluba ljubiteljev psov Divača in vsi zunanji udeleženci dobili "darilo". V živo smo se namreč pogovarjali z osebo, ki predstavlja najboljše na tem področju ter v prijetnem, sproščenem vzdušju prejeli ogromno informacij.

Velikokrat sem se tako zatopila v besede dr. Starihe, da sem prav pozabila, da naj bi med predavanjem še kaj napisala ... Zato tu predstavljam le drobec vsega tistega, kar smo takrat slišali, pripravljamo pa že naslednje predavanje, na katerem seveda ne smete manjkati.

O razliki med tradicionalnim učenjem psov in učenjem psov (ter drugih živali) s klikerjem sem že pisala. Glede na to, da je kliker pri nas še razmeroma nepoznan in prevladujejo tradicionalne metode šolanja psov, ljudje pogosto sprašujejo, kako lahko s klikerjem psa sploh česa naučimo, če nikoli ne uporabljamo fizične kazni. Prav tako večina ljudi ne verjame, da s klikerjem zelo učinkovito pozitivno odpravljamo neželjeno vedenje psov.

Prav zaradi tega, ker nam pri učenju živali s klikerjem ni potrebno živali zadajati nobene bolečine ali je ustrahovati, sem se že pred dvema letoma pridružila posebni skupini ljudi, ki trdno verjame v ogromne pozitivne spremembe v živalih ("učke v očeh"), s katero komuniciramo po sistemu operantnega pogojevanja (kliker).

Znanstvenica Karen Pryor, ki je med prvimi razširila čudovite učinke klikerja med hišne ljubljenčke, opisuje 8 metod odpravljanja neželjenega vedenja pri živalih in ljudeh. Karkoli storimo, da bi se znebili vedenja, ki ga npr. ne maramo pri šefu, otrocih ali našem psu, pade v eno naslednjih osmih metod.

Večinoma tudi še danes učenje psov temelji na fizični prisili. V svetu so se že okrog leta 1960 začele pojavljati nove oblike, ki so izključevale grobost, v Sloveniji pa pred letom 1990 ne moremo govoriti o humani vzgoji in šolanju psov. Danes govorimo o dveh osnovnih delitvah vzgoje in šolanja, in sicer na trde in mehke metode. Vsaka osnovna usmeritev vsebuje več različic, pojavljajo pa se tudi kombinacije trdih in mehkih metod. Začetki mehkih metod v Sloveniji so se pojavili v pasji šoli Gali, delno že v letu 1992, celotni procesi vzgoje in šolanja brez fizične prisile pa so se začeli marca 1994, ko smo popolnoma izključili tradicionalen način prisiljevanja psov v zaželene položaje.

Razlika med trdo in mehko metodo je velika. Učenje s fizično prisilo kaznuje psa glede na neželeno vedenje. Vodnik kaznuje psa tako, da ga preseneti z nečim neprijetnim, največkrat je to bolečina. Tako učenje se naslanja na fizično ravnanje s psom in zato po teh metodah psa ne moremo učiti brez povodca in ovratnice na zateg. Pri mehki oz. prepričevalni metodi vodnik nagrajuje psa glede na želeno vedenje, "kaznuje" pa ga tako, da mu nagrado odtegne. Prepričevalna metoda dopušča psu, da si sam po svoji volji in želji izbere obliko vedenja. Kadar mu rečemo na primer "sedi", je njegova odločitev ali se bo usedel, obstal ali se ulegel. Edina "prisila", ki jo v tej metodi uporabljamo, je ta, da bomo nagradili psa le, če se bo usedel, vse druge oblike vedenja pa bodo "kaznovane" tako, da pes ne bo dobil želene nagrade.

V našem klubu si prizadevamo za t.i. "učenje brez fizične prisile". To po domače pomeni, da psa marsičesa naučimo brez uporabe brc, udarcev, zateznih ovratnic, ovratnic z bodicami, potegov za ušesa, tolčenja s palico (psa namreč), pa tudi skoraj brez tega, da se psa med učenjem sploh dotaknemo. Učenje brez prisile je namreč po novejših znanstvenih dognanjih zelo uspešno, vaje si pes dobro zapomni in jih rad izpolnjuje.

Prav gotovo vas bodo mnogi, oj premnogi "super vele pametni" sosedi, znanci ali sorodniki skušali prepričati, da je psa nujno potrebno fizično grobo nadvladati, sicer te pes kot gospodarja ne spoštuje, ipd. v nedogled.

No, zagotavljam vam, da obstaja kup strokovne literature, ki taka starinska in zaostala razmišljanja, popolnoma zavrača !

Na splošno velja, da za vsako dejanje, ki ga pes opravi in nam je všeč, nagradimo. To lahko storimo tako, da veselo izrečemo določeno besedo (npr. "Priiiiden!"), psa potrepljamo, mu damo piškotek, lahko pa se s psom po dobro opravljeni vaji (npr. "Sedi") poigramo z njegovo najljubšo igračko.
To je vsem bolj ali manj jasno.

Moj pes ima težave s sporazumevanjem z drugimi psi. Težava se pojavi le, ko se pes na povodcu srečuje z drugimi psi v soseski. Posledica tega je, da je pes vse manj na sprehodih, ker se je nemogoče izogniti drugim psom v okolici.

Zakon učenja pravi, da kar nagrajujemo, ostaja in se krepi z vsako nagrado in česar ne nagradimo več, počasi izgine.
Vsakič, ko sprehajate psa in ima pes priložnost, da se vznemiri ob približevanju drugega psa, se bo vedenje, ki ga NOČETE, okrepilo prav tako, kot bi psa namenoma tega učili.

Torej, upoštevaje zakone učenja, lahko zdaj storite marsikaj, da napotite vašega psa k uspehu. Problema se lahko zelo uspešno lotite s pomočjo klikerja. Kliker deluje kot "znak", kot fotografski posnetek, da natančno sporoči psu, kdaj dela nekaj prav. Na ta način nam ni treba popravljati psa za napačne stvari. In korekcije so zadnje, kar potrebujete v tej situaciji.