(Morda pa je vseeno bolje, da tam tudi ostane!?)

Citat iz naslova je že v štirinajstem stoletju zapisal francoski pesnik Gages de la Buigne, ko je med bivanjem na britanskem otoku prvič zagledal hitre, elegantne in spoštovanje vzbujajoče greyhounde - velike angleške hrte in s temi besedami svojo osuplost in občudovanje delil z vsemi kasnejšimi rodovi, ki ob pogledu na te veličastne in graciozne predstavnike pasje populacije vzdihujemo in sanjarimo o tem, kako se njihova eleganca, milina in izklesanost telesa v naši bližini samodejno prenaša na nas, v naše gibanje, v našo fancy podobo ... "Takega psa bi pa tudi jaz imel," nas večkrat prešine, "pa toliko jih išče dom ..."

Resnično! Po Evropi obstaja veliko društev, pri katerih lahko posvojimo ta prelepa živa bitja, saj je njihova življenjska usoda zaradi človekovega pohlepa in sla po hitrem zaslužku v krutem nasprotju z veličasnostjo njihove podobe in milino v njihovem pogledu. Zato je globok izraz naše humanosti prav nesebična posvojitev bodisi greyhoundov, ki svoje življenjske bitke izgubljajo na dirkalnih stadionih in še hitreje za njimi, ali drugih predstavnikov t. i. "sighthoundov": galgov - španskih hrtov, lurcherjev in podencev - ibiških in andaluzijskih psov, ki delijo skupno usodo kruto izkoriščanih, ponižanih v neprestanih lovskih pohodih, na koncu pa brezvestno mučenih in usmrčenih.


Foto arhiv Društva Hrtji svet

Če vprašamo živalovarstvene aktiviste, bo večina za posvojitev, če pa postavimo vprašanje na pasji razstavi, jih bo večina za nakup pasemskega psa (to so psi z rodovniki).

Pred odločitvijo za pasjo pridobitev se ni mogoče zanesti samo na to, kateri skupini smo bližje - tisti, ki se ukvarja z reševanjem problema zapuščenih psov, ali tisti, ki se ukvarja z vzrejo in pasemskimi psi. Poleg individualnih potreb in želja je mnogo dejavnikov, ki odločajo o našem odgovoru in odločitvah za naš izbor, zelo pogosto pa v dejanjih povsem mahnemo mimo naših lastnih prepričanj: kot prepričani posvojitelji kupimo pasemskega psa ali kot dolgoletni lastniki pasemskih psov po hipni odločitvi posvojimo psa, ki išče dom.

Najpogostejša izjava v prid posvojitev je, da je neodgovorno kupiti pasemskega psa, ko pa je toliko zapuščenih psov, ki iščejo nov dom in ljubezen, dajejo pa samo čisto zvestobo. Osebno menim, da je neodgovorna taka izjava, ne pa nakup psa. V debatah prihaja celo do verbalnih napadov zagovornikov posvojitev na lastnike pasemskih psov in zagovornike nakupa le-teh. Redkeje pa naletimo na napade kupcev pasemskih psov na posvojitelje ali zagovornike posvojitev.

Enako odgovorna sta lahko posvojitev in nakup, kot sta lahko tudi enako neodgovorna.


foto Anja Škof

... in zakaj so 'nerodovniški čistokrvni psi' tako dragi?

Vsi mladiči na slikah so pasemski psi z rodovniki.

Vsak dan znova in znova se pojavljajo dileme posameznikov o tem, kako so rodovniški psi dragi in kako je ceneje, lažje in priročneje kupiti prav tako krasnega 'nerodovniškega čistokrvnega psa' za veliko manj denarja. Pogosto ljudje pravijo, da so 'rodovniki samo za razstave', kamor oni s svojim psom ne nameravajo hoditi, torej ne potrebujejo rodovnika, v isti sapi pa trdijo, da želijo prav to (pač eno) pasmo in nobene druge. Take izjave so neumne. Namreč, brez rodovnika pasemskega psa ni in če kupci ne potrebujejo rodovnikov, tudi pasemskih psov ne kupujejo.

Resnica je ta, da je lahko pes neke pasme samo tisti, ki ima znano in evidentirano poreklo, saj le za takega psa lahko rečemo, da neki pasmi pripada oz. imamo za takšno trditev na voljo dokument 'rodovnik' oz. pasji rojstni list, v katerem so navedeni njegovi predniki. Pes, kateremu tako prodajalci kot kupci rečejo 'čistokrvni brez rodovnika' je dejansko pes, za katerega ne moremo z gotovostjo vedeti, kakšnega porekla je, saj zanj nimamo prav nobenega dokumenta, ki bi dokazoval njegov izvor ali nam karkoli povedal o njegovih prednikih. Izgovor za nasprotovanje tej trditvi je običajno ta, da njihov pes izgleda točno tako, kot kakšen rodovniški predstavnik pasme. Žal to povedo predvsem ljudje, ki še niso slišali za standard pasme in ki sploh ne vedo, kako mora predstavnik pasme izgledati. Za take je vsak rumen srednje velik pes s srednje dolgo dlako zlati prinašalec, v resnici pa je za zlatega prinašalca (kot tudi za vse druge pasme) točno določeno v standardu, kako mora izgledati (vse podrobnosti). Iz tega izhaja, recimo, tudi napačna ocena, da so zlati prinašalci med pasmami z največ ugrizi ljudi, saj lastniki pri veterinarju tudi za rumenkaste mešance radi rečejo, da so zlati prinašalci in potem je tak napačen podatek vnešen v register, od koder se črpajo podatki. Vemo pa, da poznavalci priporočajo zlatega prinašalca tudi za družine z otroki.

Pa v tem članku ne bomo iskali izgovorov za pasemsko opredelitev posameznih psov, temveč bomo pogledali kako izgleda, katere naloge in vrste stroškov prinaša odgovorna vzreja rodovniških psov, ter kako v večini izgleda reja 'čistokrvnih psov brez rodovnikov' in kje so stroški takega rejca ... Na kratko, kdo je zaslužkar s pasjim blagom, ter kakšne so odgovornosti lastnikov psov in kupcev. Večina ljudi, ki ne pozna rodovniške vzreje, trdi, da so vzreditelji zaslužkarji in da so rodovniški psi predragi. Bomo pogledali, ali kaj od tega drži.

Želim si, da bi po branju tega članka kupci psov znali oblikovati prava vprašanja, ki jih mora vsak postaviti prodajalcu pred nakupom psa, tako vzrediteljem rodovniških psov, kot tudi vsem ostalim. Kot kupci živega bitja se nikoli ne smete zadovoljiti s puhlicami, pavšalnimi odgovori ali vzeti psa, ga plačati in brez vprašanj ter odgovorov oditi. Vedno poskušajte preveriti čim več od prodajalca dobljenih informacij še kje drugje. Z rodovniki je to dosti enostavno, skoraj nemogoče pa tam, kjer rodovnikov ni.


rodovniški mali angleški hrti – whippeti
foto psarna Komarska

Da bi strankam olajšali postopek vnosa živali ter preprečili ilegalni vnos teh živali v Slovenijo, Veterinarska uprava RS opozarja, da iz tretjih držav vnos psov (tako nekomercialni kot komercialni), ki so mlajši od treh mesecev in necepljeni proti steklini, ni dovoljen.

Psi morajo za nekomercialni premik iz ostalih držav izpolnjevati pogoje, ki so z evropsko zakonodajo določeni za določeno tretjo državo. Države se delijo na tiste, ki imajo ugodne razmere glede stekline in na tiste z neugodnimi razmerami glede stekline. Za vnos iz tretjih držav z neugodnimi razmerami glede stekline morajo živali izpolnjevati strožje pogoje.

Pri vnosu psa v Slovenijo ga je v skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti potrebno v sedmih dneh ali najkasneje do dopolnjene starosti treh mesecev prijaviti v Centralni register psov. Po predložitvi ustreznih dokumentov (veterinarsko spričevalo in identifikacijski dokument), preverjanju mikročipa ter izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, pooblaščeni veterinar za žival izda evropski potni list za hišne živali. V kolikor je pes označen le s tetovirno številko (dovoljeno samo do 3. julija 2011), ga mora veterinar označiti z mikročipom.

OPOZORILO: Označitev z jasno čitljivim tetovirnim znamenjem je dovoljena le do 3. julija 2011! Po tem datumu psi s takšno identifikacijo ne bodo smeli vstopiti v EU (Slovenijo). Dovoljena bo le oznaka z mikročipom.

Nataša Čok
vzrediteljica tibetanskih terierjev
december 2007

Resnice in vprašanja
Namen mojega pisanja ni, da bi vas odvrnila od novega družinskega člana - mladička ali odraslega psa.

Za seboj imam kar nekaj izkušenj in sem mnenja, da je za dobrobit psa (oprostite, tu so ljudje na drugem mestu) in njegove nove družine pomembno, da se ljudje res zavedamo vsega, kar nas s prihodom psa čaka. Kajti pes ni igrača, ki bi se jo po mesecu ali dveh naveličali in odvrgli, zamenjali ali peljali na servis, ... Ljudje smo tisti, ki nosimo odgovornost za naše kosmate prijatelje - za njihovo življenje in za njihova dejanja!

Vsi smo "krvavi pod kožo" in vsakemu od nas se lahko na naši poti življenja marsikaj zgodi. Ko pa se odločimo, da v naše življenje pripeljemo psa, je to odločitev, ki mora temeljiti na odgovornosti, brezpogojni ljubezni in zavedanju, da smo mi njegov svet!

Kot vzrediteljica vedno ogromno povem novim interesentom, a še vedno včasih ugotavljam, da morda premalo. Zato in samo za kužkovo, vašo in našo srečo so postavljena naslednja vprašanja. Samo v razmislek, še enkrat ali pa znova in znova ...

Torej ...

Ali ste res pripravljeni na novega družinskega člana?

ali kako nerodovniški odrasel pes pridobi rodovnik

Na razstavah psov se vse večkrat srečujemo s prijavljenimi psi, katerih lastniki ob prijavah ne priložijo rodovnikov, ki naj bi bili še v izdelavi. Seveda je to razumljivo, če psi prihajajo iz različnih držav, za katere vemo, kako dolgi so postopki izdaje rodovnikov, kljub temu, da so bila legla in paritve objavljene pravi čas in po mednarodnih pravilih. Zaplete pa se lahko, če se razstavlja pes, ki je bil skoten v Sloveniji, lastnik na prijavi je Slovenec, pes pa je star že več kot leto dni in še vedno brez rodovnika! Po poizvedovanju na SKZ pa je tudi jasno, da temu psu ni bil rodovnik nikoli izdan niti ni bilo zanj nikoli zaprošeno. In kako lahko takšen odrasel pes naknadno pride do rodovnika in tako posledično naenkrat postane rodovniški pes?

Konkreten primer se je zgodil pred dnevi, ko sem kot predsednik sekcije za nemške doge pri SKPVM, zaradi pritožb nekaterih članov povprašal glede (ne)rodovnika neke nemške doge, ki se pojavlja na razstavah in je kot vse kaže namenjena za nadaljnjo vzrejo. Glede na to, da je psica skotena v Sloveniji, njena mama takrat ni imela vzrejnega dovoljenja, paritev in leglo iz katerega izhaja, pa ni bilo nikoli prijavljeno, pomeni, da ta pes nima rodovnika. Po naši zakonodaji torej ne more dobiti vzrejnega dovoljenja, njeni morebitni potomci pa ne morejo dobiti rodovnikov.

Tudi, ko kupujemo psa?
Avtor in foto: Aleš Medvešek

Nekoč sem kupoval rabljen avto. Preden sem ga kupil, sem dobro preučil cene na trgu ter znamke avtomobilov. Že slutite kam to pelje? Ostanite še malenkost z menoj.

Pri nekaterih bolj tehničnih znancih sem se pozanimal za vse kaveljce, na katere moram biti pozoren. Potem sem se vrgel v izbiro znamke in letnika. Potem sem iskal in ko sem naletel na ugodno ponudbo, sem jo zgrabil. Preveril sem avto, s prijaznim parom smo podpisali pogodbo in dva dni kasneje opravili prepis. Bilo je sicer nekaj zapletov, ki so mi vzbudili nekoliko sumov, vendar se je vse rešilo. Imel sem avto za skoraj 25 procentov nižjo ceno od tiste, ki je veljala na trgu rabljenih avtomobilov.

Po nekako dveh mesecih sem se v dolgi koloni vračal z dalmatinske riviere. In avto je prvič zakašljal. Po celonočni odisejadi, v kateri sem večkrat ustavljal, da bi hladil motor, sem ga ob prihodu domov takoj odpeljal na servis. Počen blok. Popravilo. Cena, ki se mi je pred dvema mesecema zdela ugodna, je postala realna. "Prav," sem si rekel. "Sedaj bo za nekaj časa mir." Odveč je govoriti, da sem v naslednjega pol leta za avto zapravil toliko, da bi lahko kupil dve leti starega pri zastopniku, z enoletno garancijo. Avto se je izkazal za na hitro popravljeno 'totalko' in jaz za naivneža. Od takrat kupujem pri zanesljivih zastopnikih oz. trgovcih.

Živijo vsem,

obstaja velika verjetnost, da me ne poznate, a to naj vas ne bega. Kljub temu ste vabljeni, da ostanete tu z menoj.

Moje ime je Santie, sem Nemški Bokser* iz Madžarske** in z vami bi rad delil nekaj svojih misli. Že nekaj časa nazaj je bil moj gospodar naprošen, da napiše članek o tem, kdo je primeren lastnik za Bokserja. Ha! Zanimiva tematika. Pa vendar menim, da ljudem ne bi smelo biti dovoljeno pisati o njej. Kakor sam vidim stvari, je za celotni pregled te tematike primeren zgolj en kandidat - zgolj in samo Bokser, pravi Bokser, na primer JAZ!

Bi ali ne bi?

Pomembna odločitev. Velika izbira. Mnogo različnih pasem. Veliko različnih možnosti za nakup sanjskega štirinožnega prijatelja!

Pa ste povsem prepričani, da je pes tisto, kar si želite? Kakšen je vaš življenjski stil? Ste športnik ali raje popoldneve preživljate ob televiziji? Si vsa družina želi psa? Ste neučakani in želite psa jutri ali ste pripravljeni nanj počakati nekaj mesecev? Kaj pa, ko boste odšli na dopust ali službeno pot? Kam boste takrat dali psa? Živite v skupnosti, kjer nasprotujejo psom? Imate v družini hudega alergika? Ste že sedaj prezaposleni in ne najdete pravega časa za druženje s prijatelji? Ste pripravljeni brisati "lužice" in odstranjevati "kupčke"? Vam oprema vašega stanovanja veliko pomeni? Vas ne moti vstajanje sredi noči? Imate potrpljenje vsak dan znova učiti psa ene in iste ukaze? Ste pripravljeni tudi v dežju in mrazu sprehajati svojega psa? Živite v mirni soseski, kjer pasji lajež že sedaj moti sosede?

Vprašanj ne zmanjka. Še in še jih je in prav o vseh morate razmisliti, preden se podate na lov za 'svojim najboljšim prijateljem', ki vam bo družbo delal naslednjih deset let ali več. Ko si boste rekli "Želim si psa in pripravljen sem nanj!", se začne za vas pravo delo.

"Samo 60.000," pravi glas na drugi strani telefonske zveze, "Prejšnji teden so bili še 80.000, zdaj pa so znižani." In preden se zaveste, stojite pred trgovino z mladičkom v naročju.

Verjetno pa se vam ne sanja, da ste pravkar pomagali največjemu mučilnemu sistemu v živalskem svetu. Pasje tovarne, iz katerih prihaja večina mladičkov, ki jih prodajajo preprodajalci, so legla umazanije in bolezni, kjer so psi zaprti v kletke vse življenje -- dokler niso njihove tačke povsem deformirane in njihova dlaka odpada v kosmih.

Mati mladička, ki ga držite v naročju, je verjetno izmučena, izstradana, bolna; nikdar ni tekala po travi na vrtu, nikdar ni čutila nežnega dotika ljubeče roke. Nikdar ni slišala prijazne besede, nikoli ni dobila popolnega obroka hrane ali tople postelje, v kateri bi se lahko odpočila.