Člani Enote reševalnih psov Obala smo se sredi novembra odpravili na obisk k varovancem koprskega Doma upokojencev. Polepšati in popestriti smo jim želeli eno popoldansko urico, zato smo jih obiskali skupaj z našimi kužki. Po enournem obisku, ki smo ga poimenovali Kinološka urica, smo bili zadovoljni vsi – tako varovanci kot mi.

Čeprav je bila to prva Kinološka urica v domu upokojencev, sta strah in trema minila že ob vstopu v dom, kjer so nas že nestrpno čakali. V dvorani so nas že čakali prvi radovedni varovanci, ki so do konca našega obiska prostor dodobra zapolnili. Tudi strah, kako bodo na številno občinstvo reagirali naši kužki, je takoj splahnel, saj so se na "gnečo" takoj privadili in se pustili čohati z vseh strani.


Naši kužki so se prepustili prijaznemu čohanju.

Prijaznim vvarovancem smo najprej povedali nekaj splošnih stvari o psih, jim pokazali, kaj mora imeti vsak vodnik psa v svojem nahrbtniku in praktično ovrgli ter potrdili nekaj mitov o tem, da psi dobro vidijo, slišijo in razumejo kar nekaj besed.

Vsak od nas je imel nalogo, da pove in pokaže nekaj zanimivega iz življenja vodnika in njegovega psa. Roman je tako pokazal, kako je njegova Kana poslušna in pojasnil, kako je treba ravnati v primeru, če se srečamo z napadalnim psom. Tudi Vesna z Belo ni imela velikih težav, saj je naša Bela znana po svojem "cartastem" značaju, kar je bilo prijetno predvsem za varovance doma, ki so njeno prijaznost in mehko dlako "preizkušali" z božanjem in čohanjem. Med tem pa je Vesna pojasnila nekaj značilnosti pasme in razlike med posameznimi kužki iste pasme.


Bela je uživala v čohanju.

Na koncu je Grozdan povedal nekaj osnovnih stvari o šolanju reševalnih psov in jim pokazal, kaj vse se skriva v nahrbtniku vodnika reševalnega psa. Da ne bi ostali le pri besedah, pa smo pokazali tudi nekaj osnovnih začetniških korakov šolanja reševalca.

A to še ni bilo vse, saj sta našo urico popestrila še Gabrijel, ki je zapel in zaigral nekaj istrskih pesmi in Štefka, ki je recitirala poezijo.


Štefka je urico popestrila z recitiranjem, Gabrijel pa je z istrskimi pesmimi poskrbel za glasbeno plat obiska in varovanci so se mu pri petju tudi pridružili.

Naša "krstna" Kinološka urica je bila tako uspešno zaključena in na koncu smo domov odšli polni prijetnih vstisov. Če smo se še nekaj minut pred obiskom bali, da bo šlo kaj narobe, smo po eni uri druženja v prijazni in prijetni družbi ostali brez besed. Bili smo enostavno navdušeni in srečni.

Za mojpes.net pripravila Tina Lekan