Zgornja slika kaže tri mladičke iz istega legla, vsi so se skotili z repom, kot ga vidite na sliki (kupiranje repov je na Danskem prepovedano).
Fenotip za t.i. bobtail (rep, ki ni cel) povzroča mutacija na izjemno pomembnem genu, ki je na T lokusu. Ta gen se zato imenuje T gen (T kot tail, angleško rep) ali Brachyury. Produkt T gena – protein T – je zadolžen za aktivacijo nekaterih genov, ki so vključeni v tvorbo mišic, kosti, kit, žil in hrustancev v zadnjem delu telesa.

Aleli, ki so odgovorni za normalen razvoj – divji aleli – so poimenovani z znakom +. Alel, ki je mutiral, nastane z izgubo celih kodirajočih delov T gena in je poimenovan s črko T. Ker kodirajoči del manjka so ti aleli nesposobni tvoriti katere koli produkte genov.


Photocredit Lene Pyndt

Da se normalno razvije zadnji del telesa, mora imeti mladiček dvojno dozo proteina T; z drugimi besedami, mora biti homozigot za divji tip alela (+/+). Heterozigotni zarodki za to mutacijo (T/+) lahko tvorijo le polovico potrebovanega proteina T. Zato ne morejo popolnoma razviti zunanjega dela zadnjega dela telesa (repa), skotijo pa se s krajšim repom od normalne dolžine. Na drugi strani pa homozigoti (T/T) sploh ne morejo tvoriti proteina T in tako ne morejo aktivirati genov, ki so potrebni za tvorbo zadnjega dela telesa. Homozigotni (T/T) mladički bodo imeli pomanjkanja in napake v zadnjem delu telesa in bodo normalno umrli že kot zarodki. Včasih se zgodi, da se mladički skotijo brez anusa, z luknjami v telesu zaradi pomanjkanja veznega tkiva idr. Ti mladički se ponavadi že skotijo mrtvi ali pa umrejo kmalu po rojstvu.

Divji tip in mutirani tip alela sta v posebni dominanci, ki se imenuje nepopolna dominanca. V takem prenosu se bo heterozigoten fenotip pojavil intermediarno med dvema homozigotoma. To pomeni, da bodo mladički psa s krajšim repom (v nadaljevanju NBT – natural bobtail) in psa z normalno dolgim repom praviloma imela 50% mladičev z celim repom in 50% mladičev, ki bodo NBT-ji z različnimi dolžinami repa.
V leglu med dvema NBT-jema pa bo 50% mladičev NBT-jev, 25% jih bo imelo normalno dolg rep in 25% jih praviloma umre zaradi različnih napak ali primanjkljajev. Upoštevati moramo, da pri tem ni mogoče delati nobenih zaključkov, saj trenutno ni dovolj podatkov. Po podatkih, ki so na voljo, je pri takih paritvah manj kot 50% mladičev NBT-jev. Večja smrtnost pri leglih, pri katerih sta oba starša brezrepa, povzroča, da se zmanjša procent NBT-jev (manj kot 50%).

Sprememb v fenotipu zarodkov pa ne kažejo samo homozigoti, tudi heterozigoti kažejo nekatere karakteristike, ki se razlikujejo od divjega tipa. Kot je opisano zgoraj niso sposobni popolnega razvoja in se zato skotijo s krajšim repom. Lahko kažejo bolj ali manj izražene abnormalnosti v ledvenem predelu, medenici in/ali v repnem delu. Tudi v živčnem sistemu se lahko pojavijo abnormalnosti, v primerjavi z divjim tipom, pes ima lahko ukrivljeno hrbtenico, lahko pa ima tudi težave z analnim predelom. Poudariti pa je treba, da se ti pojavi pojavljajo izjemno redko in psi s tem navadno nimajo težav. Rep je lahko na koncu tudi ožji in zadnja vretenca so lahko manjša, kar se lahko začuti kot manjši izrastek na konici repa. Nenavaden pojav je tudi preveč kože na koncu repa, kar je vidno kot odvečna guba kože.

Lucy, avstralska ovčarka na sliki, se je skotila s krajšim repom. Kot morda lahko vidite na sliki, je njen rep nekako iznakažen. Kadar drži rep v običajnem položaju se le-ta malo upogne. Lucy to ne ovira pri vsakdanjem življenju in je srečna ter zdrava psička.

Zgoraj napisano ne sme biti razlog za strah pred parjenjem psov z delnim repom, ali nakupom takega mladička. Zelo redko se pojavljajo psi s problemi in še takrat te težave psa ne ovirajo pri vsakdanjem življenju (parjenje dveh NBT-jev v to ni vključeno).



Mladički, ki se skotijo popolnoma brez repa, pa so malo drugačni od psov z delnim repom. Psi, ki se skotijo popolnoma brez repa, imajo faktor, poimenovan t faktor. Če se izrazi s T alelom (T/t) je pes popolnoma brez repa. Zelo nenavadna stvar pri t faktorju je, da heterozigotni (t/+) ali homozigotni (t/t) posamezniki za ta alel ne kažejo nobenih razlik v fenotipu divjega tipa. To pomeni, da t nima svojega fenotipa, ampak ojača fenotip, ki ga izraža T.

Da se stvar še bolj zaplete so našli dokaze, da je še vsaj en drug alel iz drugega območja, ki je pri praviloma brezrepem psu sposoben tvoriti normalen fenotip, se pravi, da nevtralizira efekt T alela. Taki psi imajo normalno dolg rep, ampak lahko prenesejo brezrepost na potomce.

Spodaj so pokazani primeri križanja med psi z različnimi dolžinami repa. Vključeni so T, x in t aleli.

Hipotetični rezultati križanja

Oče:	Mati:	Mladiči:
++ +t tt	++ +t tt	++	++	++	++
		++	+t	++	+t
		tt	tt	tt	tt
++ +t tt	T+	T+	T+	++	++
		T+	Tt	++	t+
		Tt	Tt	+t	+t
++ +t tt	Tt	T+	T+	+t	+t
		T+	Tt	+t	tt
		Tt	Tt	tt	tt
T+	T+	TT	T+	T+	++
T+	Tt	TT	Tt	T+	+t
Tt	Tt	TT	Tt	Tt	tt

Članek z originalnim naslovom Natural Bobtail je preveden s spletne strani psarne avstralskih ovčarjev Painted Magic.
Pripravila Nadja Žlender