Predgovor
Članek je preveden z dovoljenjem avtorice. Originalen članek je objavljen na spletni strani The Dog Food Project.

Plusi in minusi informacij, ki so na voljo na etiketah produktov so detajlno opisani v članku Label Information 101. Ta članek pa vsebuje priporočila, kako dejansko izbrati kvaliteten produkt.

Ta proces ni vedno enostaven in pogosto se boste morali sami odločiti, če je nekaj še vedno sprejemljivo za vas ali ne. Če vaš pes ni občutljiv na sestavine, kot so na primer pšenica, koruza, govedina ali pivski kvas, in so te sestavine kvalitetne (npr. pregledane s strani USDA ali brez antibiotikov in steroidov itd.), te sestavine niso "slabe" in nimate nobenega razloga, da bi se počutili krive, če vaša hrana te sestavine vsebuje! Številne sestavine so na slabem glasu zaradi polovičnega znanja ljudi, ki se hitro širi zaradi vse večje uporabe interneta.

Cilj tega članka je dati na voljo orodje, ki bi vam omogočilo, da se utemeljeno odločite, če je določena hrana za vsa sprejemljiva ali ne.

Priporočila delno temeljijo na kriterijih, ki jih uporablja Whole Dog Journal, ki vsako leto objavlja "Top Ten" listo priporočenih pasjih hran, in na uradnih AAFCO definicijah sestavin, vključujejo pa tudi nasvete iz drugih virov.

1. Kaj je glavna sestavina hrane?

V nasprotju s popularnim prepričanjem ni vedno "prvih pet" ali "prvih sedem" naštetih sestavin tistih, ki predstavljajo glavni del produkta. Namesto tega, poglejte seznam sestavin in locirajte prvi vir maščobe ali olja. Ta je lahko v obliki živalskega ali rastlinskega vira, v obeh primerih obstajajo dobre in slabe variante, ampak podrobneje o tem kasneje. Karkoli je na seznamu pred prvim virom maščobe, vključno z njim, predstavlja glavni delež v hrani. Vse druge sestavine so zastopane v mnogo manjših količinah, da prispevajo k okusu, delujejo kot konzervansi, pomagajo pri procesu predelave ali zagotavljajo koristi hrane (npr. probiotiki, vitamini in minerali). Glavne sestavine morajo vsebovati en (vsaj, več je boljše) vir proteinov iz mesa ali mesne moke, ki ni imenovan generično in je na seznamu na prvem mestu, in enega ali več virov celega, nepredelanega zrnja.

Primer visoko kvalitetnega produkta, prvi vir maščobe je označen zeleno:
Piščančja moka, piščanec, rjavi riž, piščančja maščoba, ječmen, krompir, laneno seme, lososovo olje, jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, dehidrirano mleko, dehidrirana sirotka, pekovski kvas, haluge, ...

Primer nizko kvalitetnega produkta, prvi vir maščobe je označen zeleno:
Zdrobljena koruza, perutninska moka, sojina moka, prehrambena ovsena moka, stranski produkt mletja pšenice, svinjska mast, ribja moka, ekstrudiran riž, natrijev bentonite, melasa sladkornega trsa, pesna pulpa, laneno seme, ...

2. Ocena kvalitete sestavin in uporabljene količine

Na žalost je to lažje reči kot narediti zaradi dvoumnih imen številnih sestavin. Kot potrošnik ne morete na noben način ugotoviti, koliko neke sestavine je v resnici v hrani. Prav tako ne morete vedeti pri sestavinah, ki so dostopne v različnih kvalitetah, ali je proizvajalec uporabil sestavino dobre ali slabe kvalitete. Morali boste narediti domačo nalogo in se sami odločiti, kateremu proizvajalcu boste zaupali.

2.1. Vir proteinov in maščob/olja

• Generično imenovani viri proteinov ali maščob (živalsko ___, meso ___, perutninsko ___, etc.) niso nikoli prisotni v kvalitetnih produktih, ker izvirajo iz zelo vprašljivih virov. Če proizvajalec uporablja kvalitetne sestavine, nima česa skrivati, generična imena za sestavine se ne pojavijo na etiketi in seveda je opazna tudi razlika v ceni produkta. Fraza "kar plačaš, to dobiš" je še kako resnična v primeru pasje hrane.

• Stranski proizvodi kakršnega koli tipa so sprejemljivi le v primeru, če ne predstavljajo glavni vir živalskih proteinov in če je na nek način definirana vrsta živali, ki je bila uporabljena (na primer "perutninska moka* (uporabljeni le piščančji in puranji organi)"). Stranski proizvodi vsebujejo vse, razen kvalitetnih kosov mesa, ki se porabijo za prehrano ljudi. (*proizvod, pridobljen s segrevanjem sušenjem in mletjem stranskih proizvodov pri klanju perutnine)

• V nasprotju s splošnim prepričanjem vir mesa v obliki "moke" (če je seveda od specifične vrste živali) ni manjvreden v primerjavi s svežim mesom. Mesne moke vsebujejo meso in kožo, s kostmi ali brez, vendar brez perja/dlake, glav, kopit, rogov in drobovine ter imajo pravilno ravnotežje kalcij/fosfor, ki je potrebno za uravnoteženo prehrano. Minimalna vsebnost surovih beljakovin je 50% v suhi snovi. V moki je odstranjena večina vlage, medtem, ko sveže meso vsebuje približno 75% vode. Ko hrana doseže svojo končno obliko v predelavi, se delež "mokrega" mesa skrči na ¼ originalnega, med tem ko delež moke ostane nespremenjen, kar pomeni večjo koncentracijo proteinov na kilogram v končnem produktu.

• Maščobe in olja morajo prav tako biti specifično poimenovana in morajo imeti visoko prehrambeno vrednost. Goveji loj in svinjska mast napravita hrano zelo atraktivno za pse, vendar ne vsebujeta prav visokih vrednosti esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za zdravje. Iščite sestavine, kot je piščančja maščoba, ribje olje (najbolje specifično imenovano, kot npr. severnoameriške sledi, atlantske sledi (slaniki), losos itd.), sončnično olje, laneno olje itd.

Primer visoko kvalitetnega produkta, viri proteinov in maščob so zapisani poudarjeno:
Piščančja mesna moka, lomljen rjavi riž, polnozrnat lomljen ječmen, ribja moka (severnoameriške sledi), piščanec, piščančja maščoba, svinjska mesna moka, dehidrirana pesna pulpa, ovsena moka, laneno seme, kanola olje, dehidrirana jabolka, ...

Primer nizko kvalitetnega produkta, viri proteinov in maščob so zapisani poudarjeno:
Mesno-kostna moka, lomljena rumena koruza, sojina moka, stranski produkt mletja pšenice, pšenica, perutninska maščoba, perutninska moka, pesna pulpa, hidrolizirana perutnina, sol, pivski kvas, ...

2.2. Žitarice, sadje, zelenjava in druga živila

• Čeprav so žitarice lahko koristen dodatek k pasji hrani, so nekatere bolj druge manj prebavljive. Najbolj prebavljiv je riž, slabše prebavljive so sirek, proso in pšenica, najslabše prebavljiva je koruza. Žitarice kot kvinoja, kamut in ščir so dražje in slabše poznane vendar prispevajo bogastvo hranil. Prav tako je pomembna kvaliteta, kajti žita, ki niso primerna za prehrano ljudi, so pogosto okužena s plesnijo. Če ste v dvomih, vprašajte proizvajalca, kateri tip žit uporablja – bolj zaupanja vredna podjetja imajo take informacije na voljo na svojih spletnih straneh.

• Polnozrnata nepredelana žita (tudi v "lomljeni" obliki ali kot moka) so pomembna, ker obdržijo vsa hranila, ki se zadržujejo v otrobih, prvotno vsebnost maščob in endosperm. Žitni drobci in moka niso več popolni in so že izgubili večino svoje prehrambene vrednosti med obdelavo in skladiščenjem. Nekateri proizvajalci vključijo drobljeno žito kot eno od sestavin, da znižajo stroške proizvodnje, vendar bodite previdni pri produktih, ki so v večini sestavljeni iz drobljenih žit in moke.

• Sveže, nepredelano sadje in zelenjava prispevajo encime, vitamine, minerale in rastlinska hranila. Znanstveno je dokazano, da so naravni vitamini, ki jih vsebujejo sestavine, bolj učinkoviti in potrebni v manjših količinah, kot cenejši sintetični, poleg tega je pri uporabi naravnih virov vitaminov nenamerno predoziranje malo verjetno. Imena kot "__ produkt", "__ mezga", "__ pulpa" kažejo na močno predelane stranske produkte in ostanke predelave hrane za ljudi. To so poceni nadomestki za cele, sveže, "prave" sestavine in so mnogo manj hranilni.

Primer visoko kvalitetnega produkta, živila, žitarice, sadje in zelenjava so zapisani poudarjeno:
Piščanec, rjavi riž, ječmen, ovsena moka, piščančja maščoba, laneno seme, piščančja jetra, severnoameriške sledi, lucernina moka, sladki krompir, skuta, jabolka, korenje, grah, cela jajca, haluge, peteršilj, artičoke, rožmarin, žajbelj, klinčki..,

Primer nizko kvalitetnega produkta, živila, žitarice, sadje in zelenjava so zapisani poudarjeno:
Koruzna moka, perutninska moka, sojina moka, živalska maščoba, laneno seme, aroma piščančjih jeter, posušen jajčni produkt, posušeno korenje, posušena špinača, posušene grozdne tropine, posušena paradižnikova mezga, posušena pulpa citrusov, rastlinsko olje, ovsena vlakna, ...

2.3. Izogibajte se polnilom

Polnila so sestavine, ki se uporabljajo za povečanje volumna pri hranah slabše kvalitete. Vlaknine v prehrani (topne in netopne) so pomembne za zdrava prebavila, vendar polnozrnate žitarice, sadje in zelenjava prispevajo zadostne količine obojega. Polnila ne prispevajo ničesar k vrednosti hrane.

Česa se izogibati:
• Celuloza (se lahko pridobiva iz različnih virov, najpogosteje iz lesa in koruze)
• Luščine (običajno luščine arašidov ali riževe luščine)
• Stranski produkti pri proizvodnji moke (najpogosteje soja in pšenica)
• Izvlečki vlaken namesto cele sestavine (ovsena vlakna, grahova vlakna)
• Koruzni ali pšenični otrobi (riževi otrobi so boljše kvalitete, vendar naj ne bi bili visoko na seznamu sestavin). Bodite pozorni na "delitev", navajanje različnih delcev istega tipa zrnja, da se na seznamu pomakne navzdol.
• Pesna pulpa se lahko uporablja kot polnilo ali kot vir vlaknine, bodite pozorni ali se na seznamu pojavi pred prvim virom maščobe (polnilo) ali pa je na seznamu proti koncu (majhne količine – vir vlaknin), skupaj z drugimi dodatki.

3. Preverite konzervanse in druge aditive

Kvalitetni produkti so naravno konzervirani in ne vsebujejo umetnih arom in barvil, prekomerne količine soli ali kakršnih koli sladil. Na žalost skoraj vedno obstaja možnost, da produkti vsebujejo skrite konzervanse in aditive, ker morajo proizvajalci na etiketi navesti le tiste sestavine, ki jih dodajo sami. Če proizvajalci odkupujejo npr. ribje olje ali moko, maščobe ali druge pripravljene sestavine od dobaviteljev, so dodatne informacije o teh sestavinah le redko na voljo.

Kaj iskati:
• Konzervansi: mešani tokoferoli (vitamin E), izvlečki rožmarina, žajblja ali klinčkov, askorbil palmitat, askorbinska kislina in druge oblike vitamina C, citronska kislina
• Druge varne in neškodljive sestavine: natrijev heksametafosfat, fosforna kislina, kemijska imena vitaminov in mineralnih dodatkov

Česa se izogibati:
• Konzervansi: etoksikvin, BHA (butiliran hidroksianizol), BHT (butiliran hidroksitoluen), propil-galat
• Sladila: melasa sladkornega trsa, koruzni sirup, sorbitol, sladkor, sukroza, amoniciran glicirizin
• Sol: Lahko se pojavi tudi kot natrijev klorid (NaCl). Čeprav se pogosto uporablja za izboljšanje okusa produktov slabše kvalitete, ni nujno "slaba sestavina", kateri se je potrebno na vsak način izogniti. Če pogledate na seznamu pozicijo drugih sestavin v malih količinah, lahko ugotovite, če so bile uporabljene večje količine soli: če je prisotna med sestavinami, kot so glukozamin, minerali in drugi dodatki, ni problematična, če se pojavi bolj na začetku seznama med sestavinami, kot so jajca, laneno seme, zelenjava, sadje, zelišča itd., imate razlog, da ste zaskrbljeni.
• Umetna barvila: modro 2, rdeče 40, rumeno 5 in 6, druge "oštevilčene" barve, titanov dioksid
• Druge škodljive ali potencialno škodljive sestavine, ki se jim je najboljše izogniti: propilen glikol

4. Preverite prisotnost in kvaliteto dodatkov

Za vse pasje hrane se zahteva, da so "popolne in uravnotežene", tako da morajo proizvajalci dodati neke minimalne količine vitaminov in mineralov. Kot pri vseh drugih sestavinah, se lahko tudi te razlikujejo po kvaliteti in (veliko bolj pomembno) kako dobro jih lahko telo absorbira. Drugi dodatki niso "obvezni", vendar so lahko nekateri med njimi zelo koristni za zdravje. Nekatera hranila se izgubijo ali so spremenjena med predelavo, vendar proizvajalci kvalitetne hrane poskrbijo, da jih ponovno dodajo v produkt, ko se ta dovolj ohladi.

Kaj iskati:
• Kelirani ali sekvestirani minerali (označeni tudi kot kelati, proteinati, aminokislinski kelati ali kompleksi, polisaharidni kompleksi)
• Nekislinska, počasi sproščujoča verzija vitamina C (označen kot ester C, kalcijev askorbat, stabiliziran vitamin C ali L-askorbil-2-polifosfat), naravni vitamin E (tokoferoli, naravni tokoferoli) in naravni viri vitamina K (jajčni rumenjak, jetra, oves, haluge, lucerna)
• Kakršni koli dodatki zelišč in drugi naravni dodatki.
• Probiotiki - "koristne" bakterije, najpogosteje so imena sestavljena iz rodovnega imena (Bacillus, Lactobacillus, Bifidobacterium itd.) ki mu je dodan vrstni pridevek posamezne vrste.
• Encimi – prisotni so v sestavnih kot so koncentrati iz mladega ječmena ali pšenice, kalčki, laneno seme, sadje, zelenjava in fermentacijski produkti nekaterih vrst bakterij ali gliv.
• Visok odstotek omega-6 in omega-3 maščobnih kislin, vendar nizko razmerje med njimi. Za vsak odstotek omega-6 maščobnih kislin mora biti prisotno vsaj 0,13% omega-3 maščobnih kislin, kar da maksimalno razmerje 7:1. Najboljša so razmerja 5:1 ali nižja. Ni pa potrebno zavrniti neke hrane samo zaradi nizkega odstotka esencialnih maščobnih kislin, ker lahko to pomanjkljivost zelo enostavno odpravite z dodajanjem ribjega olja.

Dodatki nižje kakovosti:
Mineralni sulfati in oksidi, alfa-tokoferoli (sintetični vitamin E), menadion natrijev bisulfat (sintetični vitamin K3)

Podrobnejše informacije o posameznih sestavinah lahko najdete na The Dog Food Project v odseku "Nutritional Primer" .

5. Kaj je dobro pregledati

• Spletne strani in brošure proizvajalca – preberite vse in če imate vprašanja, naj vam ne bo nerodno kontaktirati in vprašati.
• Pogovorite se s predstavniki proizvajalca, kadar imate priložnost (razstave in druge prireditve).
• Vsebujejo informacije, ki so na voljo, dejstva, ki jih lahko preverite pri neodvisnih virih?
• Ali daje proizvajalec pretirane trditve, ki jih ne more podpreti? Primerjajte, kako se kvaliteta sestavin v njihovih produktih ujema z njihovimi izjavami o pravilni prehrani.
• Če proizvajalec primerja produkte s konkurenčnimi, so te primerjave verodostojne ali je njihova glavna taktika v tem, da konkurenca izpade v slabi luči brez obrazložitve, zakaj je njihov produkt boljše kvalitete? Seveda se vsak trudi predstaviti lastno hrano v najboljši luči, vendar če je izpostavljanje slabosti drugih produktov največ, kar zmorejo, njihov produkt ne more biti dosti boljši. Potrudite se in preglejte vse produkte v primerjalni tabeli, ki jo da na voljo določen proizvajalec, pogosto ne prikazujejo konkurenčnih produktov verodostojno.
• Razmislite o ceni produkta, stroških televizijskih reklam ter reklamnih kampanj in o uporabi sloganov in marketinških trikov.
• Kako težko je priti do koristnih informacij o produktu (na proizvajalčevi spletni strani ali drugje)? So informacije lahko dostopne ali so zakopane v različnih člankih, ki niso direktno povezani s produkti?
• Preberite članek o AAFCO in kako interpretirati etikete na embalaži (Label Information 101) in pomislite, koliko zaupate podjetju, ki preveč podpira to organizacijo ter njihove postopke in predpise. Mogoče so bolj zaupanja vredni proizvajalci, ki se ne bojijo izpostaviti tudi slabih strani.

6. Naredite lasten preizkus hranjenja

100 ljudi lahko vprašate za mnenje, katera znamka hrane je najboljša, in lahko dobite 100 različnih odgovorov. Najpomembnejši kriterij pa je ta, da ima vaš pes hrano rad, da mu dobro dene in da imate sami dober občutek, ko ga hranite z njo. "Najboljša" hrana ne bo pomagala, če je vaš pes ne bo prenesel ali je ne bo hotel jesti.

Naj vas ne bo strah izbrati več različnih znamk hrane in preizkusiti, kako vsaka vpliva na vašega psa. Vendar si morate pri tem vzeti čas, rezultati so vidni najhitreje po 4 – 6 tednih. Razumen časovni okvir je 3 – 4 mesece, v primeru, da se prej ne pokažejo simptomi, da pes hrane ne prenaša.