Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani imamo poseben krožek. Ob četrtkih nas obišče skupina prijateljev iz Društva za zaščito živali Ljubljana. Ponavadi sta to Sara (moja kontaktna oseba) s svojima dvema manjšima kužkoma in Nina z mlajšim, vendar se jima tudi ostali pridružijo.

Vodijo skupino naših mlajših otrok, ki se jim včasih pridružijo tudi starejši (žal ne v tako velikem številu, kot smo na začetku upali), ki jih zanima zvedeti več o živalih, predvsem o skrbi za pse. Najprej smo rezervirali samo pol ure za krožek, pa smo ga morali podaljšati, ker smo ugotovili, da je to res premalo za vse informacije. Če je vreme slabo (kar zdaj je), smo ponavadi v naši dvorani, včasih (če ni pretemno in premrzlo) pa imamo krožek zunaj na našem dvorišču.



Učenci se skozi zabavo učijo, kako skrbeti za domačega ljubljenčka. Niti polovica jih nima živali doma, zato smo še posebno ponosni, da so se nekateri otroci počasi nehali bati psov in začenjajo razumevati, kaj pomeni skrbeti za drugo živo bitje. Če ne vidiš oz. slabše vidiš, je zelo pomembna osebna izkušnja in če je le-ta povezana z strokovnim vodstvom je to najboljše.

Ker sem trenutno na porodniškem dopustu, me včasih malo zaskrbi, da stvari ne potekajo več tako kot so prej. Vseeno pa bi se rada zahvalila Društvu za ves dosedanji trud za njihovo požrtvovalno prostovoljno delo na našem Zavodu.

Nina Schmidt, mobilna tiflopedagoginja in popoldanska vzgojiteljica na predmetni stopnji