Brez podatkov o pasji materi ni enostavne registracije mladiča
So pasjim manipulantom šteti dnevi?
Vse se začne pri psicah, kotitvah, mladičih, nakupih, posvojitvah ... Če vas kot kupca do sedaj ni zanimalo, kdo je, kje je in kako ravnajo s pasjo materjo mladiča, ki ga kupujete ali posvajate, bodo to sedaj najpomembnejši podatki, če boste želeli, da bo začetek vašega skupnega življenja s psom pozitiven, brez upravnih in inšpekcijskih postopkov ter brez bolečih kazni za vaš žep. Konec je izgovarjanja na to, kaj vse 'morajo' početi prodajalci, vzreditelji in drugi. Vsak kupec in/ali posvojitelj psa je dolžan kupiti in/ali posvojiti psa odgovorno, torej po predpisih in z vso zahtevano dokumentacijo.
2. alineja 3. odstavka 6. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), ki določa, da mora pristojna veterinarska organizacija ob prijavi psa v centralni register psov vnesti tudi podatke o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015, je z začetkom tega leta stopila v veljavo. V Sloveniji so se tako že skotili prvi mladiči, za katere bodo lastniki morali ob registraciji navesti tudi številko mikročipa njihove matere.
3. člen novega Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali določa, da mora biti vsak pes označen z mikročipom najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti, za namen premikov izven Slovenije ali pred prvo spremembo lastništva pa že pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti.
Do sedaj ste sicer lahko brezbrižno prevzeli psa brez dokumentov na parkingu lokalne bencinske pumpe, ga prešvercali od bog ve kod, ga posvojili direktno iz sosedove štale ali enostavno obdržali najdenčka. Zdaj je s takim početjem verjetno za vedno konec. Psa, skotenega v Sloveniji po 1. 1. 2015, ne boste mogli registrirati brez težav, če ne boste imeli podatkov o njegovi materi, za registracijo uvoženega psa potrebujete spremljajoče veterinarske dokumente, najdenčka pa morate 'prijaviti' v zavetišču.
foto arhiv mojpes.net
Za podrobne informacije sem se obrnila na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Na vprašanja mi je odgovorila višja svetovalka dr. Urška Kos, DVM. Njene izjave objavljam v okvirčkih. Vse po vrsti so pomembne, ena najpomembnejših pa je:
"Izvor - mikročip matere bo mogoče v aplikacijo vnesti le, če je psica-mati v register že vnešena. |
Moja vprašanja so se namreč nanašala na razne manipulacije s številko mikročipa - recimo mrtve, neobstoječe ali sterilizirane psice. Psica mati mora biti že vpisana v CRPsi, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče vpisati njenih mladičev in registracija se bo že na začetku zataknila, sprožili pa se bodo mehanizmi za inšpekcijski nadzor. Iz nadaljnih odgovorov je razvidno, da je v sistemu kar nekaj takih mehanizmov, ki bodo omogočali avtomatizacijo nadzora:
"Vnos izvora psa v aplikacijo CRPsi je namenjen administrativnemu nadzoru več določb veterinarskih predpisov in predpisov o zaščiti živali, od nadzora nad preobremenjevanjem psic, do delnega nadzora nad preprodajo psov in vstopov psov, ki ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev, na ozemlje EU." |
Že sedaj se je izvajal delno avtomatiziran administrativni nadzor nad uvoženimi psi, ki niso imeli ustrezne dokumentacije. Marsikateri lastnik uvoženega psa je imel težave z veterinarskimi inšpektorji, v kolikor ni imel popolne dokumentacije. Zdaj se bodo takemu nadzoru priključili tudi nedokončani oz. nepopolni postopki pri registraciji psov, skotenih v Sloveniji.
"Z aplikacijo bo seveda mogoče preverjati tudi intervale med kotitvami in število mladičev posamezne psice, prav tako so v aplikaciji že izvedene določene kontrole pri vpisu podatkov, ki onemogočajo vnos mikročipa psa kot mikročipa matere ali vnos mikročipa sterilizirane oziroma mrtve psice (z določenim časovnim zamikom)." |
Strah nekaterih, da se bo dalo vpisati eni psici nepregledno število mladičev, je neupravičen. Prav tako ne bo mogoče kot mater navesti številko mikročipa samca. Tudi nadzor nad prepogostimi kotitvami naj bi bil zagotovljen.
foto arhiv mojpes.net
Novost najmanj vpliva na vzreditelje in kupce rodovniških psov. Vzreditelji so že do sedaj morali zaradi izdaje rodovnikov vsakega pasjega mladiča označiti pred njegovim odhodom iz legla v nov dom, zdaj bodo morali ob mikročipiranju mladičev veterinarju dodatno priložiti samo še številko mikročipa pasje matere. Kupec rodovniškega psa bo, kot do sedaj, tudi v naprej prejel psa z vso veterinarsko dokumentacijo.
Največ problemov bodo imeli kupci nerodovniških psov od 'domačih rejcev' in 'preprodajalcev', posvojitelji raznih mešancev z 'domačih dvorišč' in posvojitelji pretihotapljenih 'rešenčkov' iz tujine. Utvar, da bodo vsi kar izginili, si ne smemo delati. Izginili bodo tisti trenutek, ko bodo kupci začeli odgovorno kupovati, posvojitelji pa odgovorno posvajati pse. Prvi korak k odgovornosti so urejeni dokumenti.
"Novela zakona predvideva sankcije za neupoštevanje zahteve po predložitvi izvora psa, enako kot pri neupoštevanju določbe o obvezni prijavi psa, in sicer v višini 200 do 400 EUR za fizično osebo." |
Za neoznačenega psa, za katerega skrbnik ne bo vedel izvora, grozi nekaj 100 evrov kazni. Se bo še splačalo na pumpi od neznanca kupiti psa za 200 evrov? Psa, ki vam lahko že v nekaj dneh hudo zboli, po prihodu k veterinarju in velikih stroških za zdravljenje pa vas čakajo še inšpekcijski postopek in kazni?
Nekateri lastniki ne označijo in ne cepijo psov. Zanašajo se, da jih ne bo nihče ujel. Že prav, nekaj časa gre verjetno tudi tako, vendar je prav toliko možnosti, če ne še več, da vas dobijo in vas oglobijo za celo vrsto prekrškov. Naoznačenega psa tudi k veterinarju ne boste mogli več peljati brez upravnih posledic. Veste, kaj vse vas čaka, če vaš neoznačen in necepljen pes koga ugrizne ali povzroči nesrečo?
"Pse, ki v Slovenijo pridejo iz tujine, morajo spremljati ustrezni dokumenti, ki dokazujejo, da kuža izpolnjuje predpisane zdravstvene pogoje za vstop v EU oziroma Slovenijo. Izjema bodo le zapuščeni psi, ki jih sprejme zavetišče, saj pri najdenem zapuščenem psu ni mogoče slediti izvora. V zavetišču so v ta namen tudi predpisani postopki za izolacijo novo sprejete živali. Zakonodaja na področju zapuščenih živali je jasna. Kdor najde žival, mora o tem obvestiti zavetišče za živali ali ambulanto. Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali v 11. členu določa, kaj je naloga najditelja in kaj zavetišča ob najdbi zapuščene živali. V tem členu je tudi manjša izjema, kjer se zavetišče lahko dogovori z najditeljem, da najditelj skrbi za psa do oddaje v primeru, da je zavetišče polno in da ni prostora v drugih zavetiščih." |
Zgornje je veljalo že do sedaj. Za uvožene pse je potrebno imeti vso dokumentacijo, o najdenih psih pa je treba brez izjeme obvestiti zavetišče (direktno ali preko veterinarske ambulante), s katerim se morda lahko dogovorite o začasnem skrbništvu ali celo posvojitvi najdenega psa, vsekakor pa psa ne smete kar obdržati.
Osebno gledam na novosti optimistično. Sprememb ne bo čez noč, verjamem pa, da bodo že v nekaj letih vidni pozitivni rezultati. Da bo manj neoznačenih, zapuščenih in slabo oskrbljenih psov, da bo manj legel, iz katerih bodo mladiči odhajali neznano kam, da bo manj psic kotilo nezaželjene in nepričakovane mladiče, da se bo več ljudi odločalo za ustrezen nadzor nad samicami in samci ali sterilizacijo oz. kastracijo, v kolikor nadzora niso sposobni zagotavljati v celoti ...
Največji napredek pa lahko zagotovijo kupci in posvojitelji psov z odgovornim nakupom in odgovorno posvojitvijo!
Jana Pahovnik
21. januar 2015
foto arhiv mojpes.net
Iz zakonodaje:
Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3)
Uradni list RS, št. 38/2013, z dne 3. 5. 2013
Del 6. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), ki se nanaša na registracijo psa:
Lastnik psa mora zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način.
Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa pristojni veterinarski organizaciji. Mladiča mora prijaviti najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti.
Pristojna veterinarska organizacija mora ob prijavi iz prejšnjega odstavka v centralni register psov, ki se vodi pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, vnesti naslednje podatke:
– o psu;
– o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015;
– osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, enotno matično številko občana (EMŠO) ali matično številko pravne osebe (MŠ) lastnika psa, oziroma za službene pse podatke o državnem organu.
Lastnik psa mora javiti:
– pristojni veterinarski organizaciji pogin in spremembo lastništva psa ter evtanazijo psa, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji;
– pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg in odtujitev psa.
Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče morata podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov.
Če je lastnik psa fizična oseba, se lahko v centralni register psov kot lastnik vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let, pri čemer se starost lastnika ugotavlja z vpogledom v osebni dokument. Če postane lastnik psa oseba, mlajša od 18 let, se v centralni register psov do njene polnoletnosti vpiše njenega zakonitega zastopnika.
Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival.
čip (transponder) in črtna koda
Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živali
Uradni list RS, št. 89/2014, z dne 12. 12. 2014
II. OZNAčEVANJE HIŠNIH ŽIVALI
3. člen
(označitev psov, mačk in belih dihurjev)
(1) Vsak pes mora biti označen z mikročipom najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namen premikov izven Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS) ali pred prvo spremembo lastništva označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti.
(3) Mačke in beli dihurji morajo biti za namen premikov izven RS označeni z mikročipom.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko mačke in beli dihurji na zahtevo lastnika označijo z mikročipom tudi če se ne bodo premikali izven RS.
III. IDENTIFIKACIJSKI DOKUMENT ZA HIŠNE ŽIVALI
7. člen
(potni list za hišne živali)
(1) Potni list za hišne živali izda veterinar po postopku iz prvega in drugega odstavka 22. člena Uredbe 576/2013/EU:
– psu, skotenemu v RS, ob označitvi in registraciji;
– mački ali belemu dihurju, skotenemu v RS, ob označitvi in registraciji;
– psu, katerega država izvora je tretja država, če žival izpolnjuje veterinarske pogoje za vnos v Evropsko Unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) ob registraciji;
– mački ali belemu dihurju, katerega država izvora je tretja država, za namene premikov izven RS v času veljavnosti veterinarskega spričevala ali na zahtevo lastnika, če žival izpolnjuje veterinarske pogoje za vnos v EU;
– psu, mački ali belemu dihurju ob izgubi ali poškodovanju potnega lista, izdanega v RS, ali če so posamezne rubrike zapolnjene.
(2) Lastnik psa, mačke ali belega dihurja mora v RS v 30 dneh po poginu, evtanaziji, pobegu ali odtujitvi vrniti potni list veterinarski organizaciji, ki dokument uniči na viden način (npr. z luknjanjem). Veterinarska organizacija v evidenco iz 8. člena tega pravilnika vnese podatke, da je potni list razveljavljen.
(3) Potni list, ki ga veterinar zamenja zaradi poškodbe ali zapolnitve, uniči na viden način ter v evidenco vnese podatke o razveljavitvi.
(4) Izgubljeni potni list, ki je bil izdan v RS, veterinar razveljavi in v evidenco iz 8. člena tega pravilnika vpiše podatke o razveljavitvi.
(5) Razveljavljen oziroma uničen potni list veterinar vrne lastniku.
Potni list
Potni list
IV. REGISTRACIJA
9. člen
(registracija psov, mačk in belih dihurjev)
(1) Šteje se, da je pes registriran, ko:
– je označen z mikročipom,
– ima veljaven potni list za hišne živali in
– so v CRPsi vnešeni podatki o psu, določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in podatki o lastniku, določeni z zakonom, ki ureja zaščito živali.
(2) Registracija psov v RS je obvezna, razen za pse, ki na ozemlju RS prebivajo nepretrgano manj kot šest mesecev v koledarskem letu.
(3) Mačke in beli dihurji morajo biti za namen premikov izven RS registrirani skladno s prvim odstavkom tega člena.
Priloga 2
Podatki o psu:
- številka mikročipa,
- vrsta mikročipa (slovenski, tuj)
- datum označitve,
- mesto vstavitve mikročipa,
- ime in priimek veterinarja, ki je označil žival in podatki o veterinarski organizaciji, kjer je bil pes označen,
- številka potnega lista,
- vrsta potnega lista (izdan v RS ali v drugi članici EU),
- datum izdaje potnega lista,
- ime in priimek veterinarja, ki je izdal potni list in podatki o veterinarski organizaciji, kjer je bil potni list izdan,
- ime psa,
- izvor psa (številka mikročipa matere ali številka identifikacijskega dokumenta ali naziv zavetišča),
- datum rojstva psa,
- pasemska značilnost,
- spol,
- velikost, dolžina dlake in barva so obvezni podatki za pse, ki niso pasemsko značilni,
- druge posebnosti in opombe.
10. člen
(sporočanje in vpis sprememb podatkov v CRPsi)
(1) Lastnik psa mora vsako spremembo glede lastništva psa ali pogin psa javiti veterinarski organizaciji v sedmih dneh od nastanka spremembe in priložiti ustrezen dokument iz drugega odstavka tega člena.
(2) Veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi:
– računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa,
– kupoprodajne pogodbe,
– ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali
– pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
(3) Veterinarska organizacija odjavi psa v CRPsi na podlagi pisne izjave lastnika o spremembi lastništva ali pisne odjave lastnika, ki je kot priloga 4 sestavni del tega pravilnika.
(4) Veterinarska organizacija po opravljeni evtanaziji psa odjavi psa v CRPsi v treh delovnih dneh.
(5) Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) sporoči v treh delovnih dneh pristojnemu območnemu uradu Uprave vsak najden kadaver psa, ki ga je mogoče identificirati. Pristojni območni urad uprave ga odjavi v CRPsi.
(6) Lastnik, ki bo skupaj s psom prebival v tujini, lahko največ sedem dni pred odhodom javi veterinarski organizaciji, da bo pes začasno ali trajno zapustil ozemlje RS, kar veterinarska organizacija vnese v CRPsi.
- Priloga 3: Izjava o spremembi lastništva psa
- Priloga 4: Izjava lastnika o odjavi psa v CRPsi
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
Uradni list RS, št. 45/2000, z dne 27. 5. 2000
III. SPREJEM ŽIVALI
11. člen
Imetnik zavetišča sprejme obvestilo o zapuščeni živali, ga vpiše v evidenco, preveri, ali je žival na seznamu pogrešanih živali in obvesti skrbnika, sicer pa zagotovi ulov in prevoz živali v zavetišče, če najditelj tega ne more storiti sam.
Imetnik zavetišča mora zagotoviti namestitev živali v zavetišče v roku 24 ur po sprejemu obvestila, če gre za poškodovano žival, pa v roku 4 ur.
Če je zavetišče polno, se imetnik zavetišča lahko dogovori z najditeljem ali drugo zainteresirano osebo, da le-ta skrbi za žival v času, dokler je zavetišče polno, oziroma zaprosi za pomoč drugo zavetišče.
Če je žival poškodovana, imetnik zavetišča zagotovi njen prevoz v veterinarsko ambulanto, po veterinarski oskrbi pa prevoz v zavetišče.
V primeru, da je žival agresivna, najditelj ali imetnik zavetišča obvesti pristojno veterinarsko organizacijo. Enako se postopa v primeru, če se pri živali utemeljeno sumi na steklino.
Jana. Vse pravice pridržane.