Po lanskem Smledniku je letošnje Evropsko prvenstvo čistokrvnih polarnih psov (nastopijo lahko le psi pasem sibirski husky, aljaški malamut, samojed in grenlandski pes, z rodovniki) gostil italijanski Farra D'Alpago, naselje pod vznožjem Dolomitov v severni Italiji. Prvenstvo je potekalo od 15. do 18. novembra. Ker smo imeli lani v Smledniku popolnoma zimske temperature, smo se dejansko razveselili rahlo višje napovedanih temperatur. Na pot smo se odpravili v četrtek dopoldan. 4 tekmovalci (Barbara Rink, Urška Berlič, Ivan Okršlar in Matjaž Ovsenek) in 2 spremljevalca (Aleš Rink in moja mala hči Manca).

Vse se je pričelo že v četrtek, ko smo morali oddati tako imenovane chip liste, s podatki o nas in naših psih in opraviti veterinarski pregled psov. Že ob prihodu na prizorišče in hitrem pregledu proge smo ugotovili, da bo tokrat drugače kot lani. Proga je potekala delno po umetnih nasipih, ki ščitijo naselje pred poplavami, dober kilometer in pol pa tudi po pravih blatnih kopelih.


Pogled na progo v četrtek popoldan

Zvečer je sledila še uradna otvoritev prvenstva. Sama sem jo tokrat izpustila in kot se je kasneje izkazalo, sem se zaradi mraza povsem pravilno odločila.

Prvi tekmovalni dan je hitro minil, proga se je izkazala za izredno težko, ne samo za lastnike psov, temveč tudi za pse. Kar nekaj psov je zelo motilo grobo kamenje na nasipih, druge je zmotilo blato. Z Albo sva začeli dobro, dejansko pa sem se že kmalu po prihodu v blatno kopel zavedala, da je sanj o boju za prvo mesto v ženskem canicrossu konec. Zaostanek 1 minute po prvem dnevu je bil prevelik. Končali sva na tretjem mestu. Urška, ki je z Indy prav tako nastopila v canicrossu je z bolečim gležnjem končala nastop že po dobrem kilometru. Matjaž Ovsenek je letos nastopil v kategoriji bikejoring z dvema psoma in končal na drugem mestu. Med moškimi smo imeli še enega predstavnika in sicer Ivana, ki je tako kot lani nastopil v canicrossu. Za tretjim mestom je zaostal le 15 sekund.


Matjaž, Bessy in Kira po startu


Ivan in Ark na enem izmed blatnih bazenčkov


kategorija scooter 1 pes

Naslednji dan je bilo najprej potrebno skrtačiti kilogram blata s tenisk. Proga je bila še bolj razmočena in blatna. Vprege, ki so se vračale, so bile od glave do pet od blata. Drugi dan je šlo nama z Albo veliko bolje, kljub temu sva ostali skupno na tretjem mestu. V kategoriji bikejoring 2 psa je prišlo kar do nekaj menjav mest, Matjažu je uspelo zadržati odlično drugo mesto. Ivan je proti tretje uvrščenemu italijanskemu tekmovalcu ponovno izgubil okoli 15 sekund.




Prve tri v kategoriji canicross ženske

V nedeljo nas je po treh dnevih sonca pričakalo oblačno vreme. Zadnji dan smo v canicrossu startali glede na realne zaostanke od najhitrejšega do najpočasnejšega. Sama sem vedela, da mi edino poškodba lahko prepreči bron, prav tako, da sta zlato in srebro letos nedosegljiva. Tako smo vsi usmerili pozitivno energijo v navijanje ob nastopu Matjaža. Ko je prišel v cilj, smo v trenutku vedeli, da je novi evropski prvak. Veselje je bilo nepopisno. Drugi val pozitivne energije smo usmerili v navijanje za mojo drago prijateljico in hkrati konkurentko Anne iz Francije. Lani sem jo premagala v boju za srebro, zdaj sem močno stiskala pesti, da ona premaga vodečo italijansko tekmovalko. Seveda smo želeli, da bi tudi Ivan nadoknadil pol minute zaostanka za tretjim mestom. Žal se ni šlo.


Moja najbolj zvesta navijačica Manca


Slovenska dobitnika kolaj – Matjaž Ovsenek in Barbara Rink


Konkurentki, a vseeno odlični prijateljici - zmagovalka Anne Miclo in Barbara Rink

Sledila je še podelitev na trgu v središču mesta Farra D'Alpago. Lepo je bilo slišati Zdravljico. To je tudi pomenilo prvo zmago in prvi bron za novo nastalo Društvo športnih psov Slovenije. Posvečeni sta našemu preminulemu prijatelju Henriku.

Končne uvrstitve slovenske ekipe:
Matjaž Ovsenek: 1. mesto, bikejoring 2 psa
Barbara Rink: 3. mesto, canicross ženske
Ivan Okršlar: 4. mesto, canicross moški
Urška Berlič: brez rezultata

Za konec bi se zahvalila vsem, ki so doma stiskali pesti za nas, mojemu Alešu za posnet material in konec koncev tudi moji mali Manci za glasno navijanje. Kljub temu, da se prvenstvo organizacijsko ne more primerjati s tistim v Smledniku, ostajajo nanj lepi spomini. Stkanih je veliko dobrih, tudi mednarodnih prijateljstev.

Več slikovnega in video gradiva (da si boste lažje predstavljali kako to poteka) si lahko ogledate na spodnjih treh povezavah:

- Prvi dan: EC Cart Farra D'alpago 2012 part one - KLIK
- Drugi dan: EC Cart Farra D'alpago 2012 part two - KLIK
- Zadnji dan s podelitvijo: EC Cart Farra D'alpago 2012 part three - KLIK

Napisala Barbara Rink
Foto Aleš Rink