Prehrana : Kodeks za označevanje hrane za hišne živali
Kodeks za označevanje hrane za hišne živali
Kako naj bodo označeni vitamini? Kako mora biti zagotovljena sledljivost? Kaj pomeni: "bogato z govedino"? Ali smejo biti navedene zdravstvene trditve in kaj dejansko pomenijo? Novi kodeks o označevanju odgovarja na ta in mnoga druga vprašanja o označevanju hrane za hišne živali. Prav tako pa zagotavlja poenoteno razumevanje v EU in državah kandidatkah.
Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev hrane za male živali, regionalna organizacija, ki deluje pod okriljem evropske federacije FEDIAF, je decembra 2011 v Ljubljani organiziralo delovni sestanek predstavnikov proizvajalcev hrane za hišne živali in izkazalo se je, da predstavniki veterinarskih uprav Slovenije, Hrvaške in Srbije dobro sodelujejo.
Glavna tema srečanja je bil Kodeks za označevanje hrane za hišne živali, ki temelji na novi evropski uredbi za označevanje krme in hrane za hišne živali, ki je stopila v veljavo 1.9.2011. Kodeks je predstavil Thomas Meyer, generalni sekretar evropske federacije (FEDIAF).
"Po tridesetih letih zelo razdrobljene zakonodaje o označevanju hrane za hišne živali, prinaša novi kodeks velike spremembe za industrijo pridelave hrane za hišne živali. Zato smo zelo zadovoljni, da smo zagotovili za leto dni daljše prehodno obdobje za uveljavitev uredbe. Kot zelo odgovorna branža industrije pa smo se zavezali, da bomo podrobneje pojasnili pravila, navedena v Kodeksu, in zagotovili natančna navodila v zvezi z označevanjem hrane za hišne živali ter navajanjem informacij na samih embalažah, tako za potrošnike kot pristojne organe in proizvajalce," je pojasnil Thomas Meyer.
Kodeks se je uspešno razvijal s pomočjo t.i. postopka sourejanja evropske zakonodaje. Je zelo prijazen do uporabnika, vsebuje slovar vseh izrazov, vodnik po obveznih in prostovoljnih informacijah, ki morajo biti navedene, ter seznam zdravstvenih trditev, ki se običajno uporabljajo. Vsebuje tudi praktične primere, vključno s kontrolnim seznamom za izdelavo deklaracije, seznamom dodatkov, ki se uporabljajo, seznamom kategorij označevanja, analitičnih odstopanj, ter zbirko zakonodaje, relevantne za hrano za hišne živali.
Kodeks je pomemben pokazatelj jasnega namena proizvajalcev biti transparenten do potrošnikov. Zato so v posebnem Vodniku za laike v vsakdanjem jeziku pojasnjene informacije, ki bodo na embalažah.
Kodeks omogoča proizvajalcem in organom nadzora, da zagotovijo, da se na policah znajdejo le izdelki, ki so označeni v skladu z zakonodajo. V Evropi brez meja sta usklajena uporaba in razumevanje zakonskih določil na vseh ravneh nujna, saj se le tako lahko zagotovi prost pretok blaga, enakopravnost pogojev in stalno obveščenost potrošnikov.
Industrija proizvajalcev hrane za hišne živali je ponosna, da je EU odobrila Kodeks za označevanje hrane za hišne živali, kot ga predvideva evropska zakonodaja. To tudi jasno kaže, da so proizvajalci hrane za hišne živali učinkovito povezani na nacionalnih in regionalnih ravneh, ter tesno sodelujejo z uveljavljenim partnerjem Evropske komisije, evropsko federacijo FEDIAF.
Celoten Kodeks najdete na povezavi Kodeks dobre prakse označevanja za hrano za hišne živali.
Priloga 12 - Označevanje hrane za hišne živali
Vodnik za kupce
1. Uvod
Namen tega vodnika je, da razširi vaše znanje o tem, kaj pomenijo posamezni podatki na oznaki (etiketi), kar naj bi pripomoglo do boljše in bolj informirane izbire izdelkov.
Ta vodnik pa ne zajema vseh informacij, saj se za dodatne podatke o posameznih izdelkih lahko obrnete neposredno na proizvajalca hrane za hišne živali.
2. Zakaj označevati hrano za hišne živali?
Hrana za hišne živali mora biti - tako kot katerakoli druga krma za živali - označena v skladu z veljavno zakonodajo, ki zagotavlja podajanje ustreznih informacij o izdelku, ki ga morda kupujete.
Na oznaki hrane za hišne živali boste našli naslednje zakonsko obvezne informacije:
• ime in opis izdelka
• sestava (seznam sestavin)
• analitske sestavine (informacije o prehranski vrednosti)
• informacije o dodatkih
• uporabno najmanj do /datum/, številka serije
• ime proizvajalca ali distributerja ter kako ju kontaktirati za dodatne informacije
• kako uporabljati izdelek (navodila za hranjenje)
• teža in/ali navedba o količini
V nadaljevanju je vsaka izmed navedenih informacij pojasnjena podrobneje, da bi laže razumeli, kaj pomeni.
3. Ime in opis izdelka
Pri hrani za hišne živali je najbolj običajno, da je to navedeno v naslednji obliki:
"Popolna hrana za X" ali
"Dopolnilna hrana za X"
vendar namesto besed "popolna hrana" in "dopolnilna hrana" lahko piše tudi "krmna mešanica", razen pri hrani za pse in mačke.
Na mestu za X bo navedena vrsta živali (npr. mačke ali psi), po možnosti pa tudi posamezno življenjsko obdobje živali, na primer "popolna hrana za odrasle pse".
Kaj pomeni popolna in dopolnilna?
Popolna pomeni, da hrana za hišne živali zagotavlja vse prehranske sestavine, ki jih vaš hišni ljubljenec potrebuje vsak dan, če ga hranite v skladu z navodili.
Dopolnilna pomeni, da je hrana bodisi namenjena mešanju s kakšno drugo hrano (na primer mokra hrana zmešana s piškotki); ali pa je namenjena le za uporabo kot prigrizek ali priboljšek vaše hišne živali, bodisi za pomoč pri vzdrževanju dobrega telesnega počutja, na primer priboljški za ustno nego, ali kot del vaše vsakodnevne interakcije z ljubljencem.
4. Vrste izdelkov na izbiro potrošniku
4.1 Katere vrste izdelkov obstajajo?
Najbrž že veste, da proizvajalci nudijo različne vrste izdelkov za vaše hišne ljubljenčke.
Te različne vrste so lahko odvisne od vsebnosti točno določenih sestavin, vendar tudi od določenih živalskih vrst oziroma vsebnosti mesa (npr. "s korenjem", "s piščancem", "z ribo", "bogato z govedino").
Kaj pa ti izrazi sploh pomenijo?
Proizvajalci v svojih izdelkih pogosto uporabljajo vrsto živalskih surovin, da bi hišnim živalim vedno lahko zagotovili ustrezno prehrano [glejte tudi poglavje "Zakaj uporabljati kategorije" / "Kaj so meso in živalski stranski proizvodi" v nadaljevanju].
Kadar je torej pri izdelku omenjena živalska vrsta ali vsebnost mesa, se to nanaša na določene dele živalskih surovin, ki so odobrene za uporabo v hrani za hišne živali.
4.2 Kakšne so vsebnosti omenjenih surovin v hrani za hišne živali?
Kadar opazite na oznaki izraze, kot so "z"/"bogato z", mora izdelek vsebovati naslednje količine, poleg tega pa mora biti to navedeno tudi na oznaki:
"z okusom/aromo X" = manj kot 4 % X
"z X" = najmanj 4 % X
"bogato z X" = najmanj 14 % X
"X-obed" = najmanj 26 % X
• Nekatere sestavine, na primer tiste z intenzivno aromo, kot so začimbe, bodo seveda vsebovane v manjši meri.
• Navedene vrednosti lahko temeljijo na rehidraciji, kot pojasnjeno v 6.3.
Primer: izdelki z navedbo "s korenjem" mora vsebovati bnajmanj 4 % svežega korenja ali temu enakovredno količino posušenega korenja.
5. Kaj pomeni, kadar piše "zmanjšana maščoba" ali "povečane
beljakovine"?
Za nekatere hišne živali je lahko koristno, če so na dieti, ki se nekoliko razlikuje od "standardnih" izdelkov, ki so na voljo. Na primer delovni pes, kakršen je ovčar, verjetno potrebuje več beljakovin.
Proizvajalec lahko to jasno navede tako, da na embalažo zapiše trditev "s povečanimi beljakovinami". To pomeni, da je vsebnost beljakovin v takšnem izdelku najmanj 15% večja kot v "standardnem" izdelku.*
Prav tako, če je navedena trditev "zmanjšano", pomeni, da je vsebnost navedenega hranila ali surovine najmanj 15 % nižja kot v podobnem "standardnem" izdelku.*
* če na embalaži ni nobenega drugega pojasnila, se primerjava nanaša na standardni izdelek enake vrste za odraslo hišno žival.
6. Sestava (seznam sestavin)
Proizvajalci hrane za hišne živali lahko sestavine, ki jih uporabijo v recepturi, navedejo na 2 načina: ali s posameznimi sestavinami (npr. dehidrirane piščančje beljakovine, pšenica, sojina moka, koruzni škrob, piščančje maščobe itn.) ali pa z imeni kategorij, kot je to določeno v zakonodaji EU (npr. meso in živalski stranski proizvodi, zelenjava, žitarice, minerali itn.).
Da bi se izognili dolgemu seznamu posameznih imen, so se proizvajalci hrane za hišne živali dogovorili, da lahko pri navajanju mineralov uporabijo ime kategorije tudi pri deklariranju po sestavinah (npr. "minerali" namesto "kalcijev karbonat, natrijev klorid, kalijev klorid" itn.)
6.1. Zakaj uporabljati kategorije?
Da bi lahko izdelali hranljivo hrano za hišne živali, ki bi bila dostopna vsakomur, proizvajalci hrane za hišne živali uporabljajo odvečne sestavine iz človeške prehranske verige. Zaradi tega lahko uporabijo visoko hranljive sestavine, ki pa niso toliko "priljubljene" v človeški prehrani, kar je odvisno od države in kulturnih navad (na primer pljuča, želodec, vampi, jetra, srce, ledvica).
To tudi pomeni, da se ti deli ne zavržejo - če jih ne bi uporabili pri izdelavi hrane za hišne živali, bi jih bilo treba zavreči kot posebne odpadke, kar bi vplivalo tudi na okolje.
6.2. Kaj pomeni kategorija "meso in živalski stranski proizvodi"?
Definicija izraza za kategorijo "meso in živalski stranski proizvodi" vsebuje "vse mesnate dele zaklane toplokrvne kopenske živali, sveže ali konzervirane z ustreznim postopkom, ter vse izdelke in stranske proizvode predelave trupa ali delov trupa toplokrvnih kopenskih živali".
Poleg tega vse živalske surovine, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane za hišne živali, izvirajo iz živali, ki so bile razvrščene kot ustrezne za prehrano ljudi.
Evropska industrija hrane za hišne živali šteje za meso ne samo skeletno mišičje, temveč tudi druge dele, kot so: vampi, jetra, srce, ledvice ipd., saj so za hišne živali visoko hranljivi.
6.3. Poudarjanje vsebnosti določene sestavine (posamičnega krmila)
Zakonodaja dovoljuje, da industrija posebej izpostavi določeno sestavino, ki je dodana, z navedbo odstotka te sestavine na oznaki. Seveda posamična krmila niso vedno na voljo v sveži ali zamrznjeni obliki, zato se lahko uporabijo tudi v suhi obliki (npr. zaradi lažjega transporta in skladiščenja ali uporabe izven sezone).
Pri mokri hrani za hišne živali, v kateri je dovolj vode, da se takšne surovine povrnejo na prvotno raven vsebnosti vlage, je dovoljeno predpostaviti, da so bile kot takšne izdelku tudi dodane. Zato lahko na pločevinki ali vrečici izdelka zasledite:
Sestava: "posamično krmilo (a), posamično krmilo (b), posamično krmilo(c), korenje (4%), posamično krmilo (d), posamično krmilo (e)"
ali
"posamično krmilo (a), posamično krmilo (b), posamično krmilo (c),
korenje (7,4 % iz posušenega korenja), posamično krmilo (d),
posamično krmilo (e)"
V prvem primeru je bilo korenje sveže ali zamrznjeno, v drugem je bilo korenje posušeno.
Pri suhi hrani za hišne živali, v kateri pa ni dovolj vode, boste lahko zasledili tudi informacijo o tem, kako količina posušene sestavine ustreza sveži:
Sestava: posamično krmilo (a), posamično krmilo (b), posamično krmilo (c), posamično krmilo (d), posušeno korenje 2 %*, posamično krmilo (e)
* ustreza 9,6 % svežega korenja
7. Seznam dodatkov
7.1 Zakaj so v hrani za hišne živali dodatki?
Sestavine pri hrani za hišne živali so bodisi posamična krmila (npr. goveja jetra, korenje, seno ipd.) ali dodatki (npr. vitamin C, cink, karamela, tokoferoli (=vitamin E) ipd.).
Na enak način, kot se dodatke uporablja v izdelkih za prehrano ljudi, na primer za izboljšanje teksture ali barve ali za vzdrževanje kakovosti izdelka, se jih uporablja tudi pri hrani za hišne živali. Poleg tega so lahko vitamini, aminokisline ali elementi v sledovih - na primer železo - dodani tudi zato, da se zagotovi popolno prehransko vrednost izdelka za hišno žival. Številni dodatki, ki se uporabljajo pri hrani za hišne živali, se uporabljajo tudi v človeški prehrani. Oblasti so poskrbele za to, da je v veljavi natančno določen postopek, ki zagotavlja, da so vsi dodatki odobreni na podlagi varnosti za živali.
V postopku odobritve se ocenjuje, ali določen dodatek predstavlja tveganje za zdravje živali in ali je učinkovit glede na svoj namen.
Podjetja smejo uporabiti le odobrene dodatke in običajno uporabljajo najmanjšo količino, ki zagotavlja želeni učinek.
7.2 Kako so dodatki navedeni na oznaki?
Po zakonu so dodatki razvrščeni v različne kategorije in funkcionalne skupine, ki opisujejo njihov namen. Na primer kategorija "nutritivni dodatki" vsebuje funkcionalne skupine "elementi v sledovih", "vitamini" ali "aminokisline".
Proizvajalci morajo na oznaki navesti določene dodatke tako, da pred njimi stoji naslov "Dodatki", temu pa sledijo bodisi kategorije ali funkcionalne skupine uporabljenih dodatkov skupaj z navedbo imena dodatka in/ali identifikacijske številke ter dodane količine. Funkcionalne skupine "konzervansi", "barvila" in "antioksidanti" so lahko navedene tudi samo tako.
Nekatere snovi, kot so vitamini, elementi v sledovih in aminokisline, so lahko navedene tudi v poglavju "analitske sestavine". (Glej "10 Analitske informacije".) Do tega lahko pride, kadar je posebej poudarjena njihova vsebnost ali kadar je na oznaki trditev v zvezi z njimi (npr. z visoko vsebnostjo vitamina E). če je navedena pri "analitskih sestavinah", potem navedena vrednost velja za skupno vrednost vsebovane sestavine v končnem izdelku hrane za hišne živali ob izteku roka skladiščenja.
Vsebnost, navedena pod naslovom dodatki, je količina sestavine, ki je bila v hrano za hišne živali dodana v skladu z recepturo kot dopolnilo njene naravne vsebnosti.
Vsebnost, navedena pri analitskih sestavinah, pa pomeni skupno količino analizirane sestavine, od katere del prihaja iz dodanega dopolnila, del pa iz samih surovin, ki so bile uporabljene pri pridelavi hrane za hišne živali.
Vsebnost nekaterih prehranskih sestavin (kot so vitamini), se z iztekanjem roka skladiščenja zmanjšuje, zato vsebnost, navedena pri analitskih sestavinah, pomeni vsebnost ob izteku roka skladiščenja.
če vas skrbi za točno določen dodatek in tega ni na oznaki (ali če želite izvedeti vse dodatke v izdelku), lahko dodatne informacije pridobite pri proizvajalcu.
8. Analitske informacije
Pred tem seznamom stoji naslov "analitske sestavine".
Gre za podobne informacije o prehranski vrednosti, ki jih najdemo tudi na embalaži izdelkov za prehrano ljudi. Pri hrani za pse in mačke vključuje naslednje:
• (surove) beljakovine
• vsebnost maščobe
• surova vlaknina
• surovi pepel
Pri hrani za druge hišne živali je navajanje analitskih sestavin prostovoljno.
Uporaba določenih besed, kot so "surov" in "pepel", je zakonsko obvezna, izvira pa iz laboratorijskega izrazoslovja.
"Pepel" hrani za hišne živali ni dodan, temveč predstavlja ostanek pri analitski metodi in v glavnem pomeni minerale; izrazi kot "ostanek po sežigu" ali "anorganska snov" so zato prav tako dovoljeni.
9. Uporabno najmanj do /datum/ in številka serije
S temi informacijami lahko proizvajalci in nadzorni organi, če je to potrebno, na popolnoma enak način kot pri izdelkih za prehrano ljudi, ugotovijo, kateri izdelki sodijo v isto serijo.
Uporabno najmanj do /datum/ pove, do izteka katerega roka bo izdelek "najboljši" – to ne pomeni nujno, da je njegovo zaužitje po tem datumu lahko škodljivo, ampak to, da do tega datuma proizvajalec jamči za vsebnost posameznih prehranskih sestavin, kot so vitamini.
10. Kako kontaktirati proizvajalca za dodatne informacije
Na embalaži boste našli ime in naslov proizvajalca ali distributerja, pri katerem lahko povprašate za dodatne informacije. Poleg tega mora biti navedena tudi brezplačna telefonska številka ali spletna stran ali poseben kontaktni center za potrošnike ali kakšno drugo sredstvo komunikacije, preko katerega lahko kontaktirate proizvajalca/distributerja.
11. Kako uporabljati izdelek (navodila za hranjenje)
Na oznaki boste našli navodilo, kako pogosto in v kakšnih količinah hraniti vašega hišnega ljubljenca z določenim izdelkom. Ta navodila je treba upoštevati zato, da bi vaša hišna ljubljenka lahko prejela vse nujno potrebne prehranske sestavine in ne bi ostala predebela.
če bi imeli kakršnokoli vprašanje, vam bo proizvajalec z veseljem pomagal.
12. Navedba teže/količine
Teža se na embalaži navede na enak način kot pri hrani za ljudi. Včasih količina ni navedena s težo, temveč s številom kosov (npr. pet svinjskih uhljev).
13. Druge informacije
Vse zgoraj navedene informacije morajo biti na oznaki obvezno po zakonu. Seveda pa lahko proizvajalci prostovoljno dodajo tudi druge informacije. To, da so prostovoljne, pa ne pomeni, da so lahko kaj manj točne.
Verjetno ste se že kdaj srečali s trditvami na oznakah, ki se nanašajo na določene koristi, ki jih izdelek prinaša. Po zakonu mora takšno informacijo proizvajalec znati tudi utemeljiti. če imate kakršenkoli pomislek glede trditve na embalaži, je najbolje, da najprej kontaktirate proizvajalca.
- http://www.seepfa.org/
- http://si.seepfa.org/
- Kodeks dobre prakse označevanja za hrano za hišne živali v slovenskem jeziku
- Code of Good Labelling Practice for Pet Food v angleškem jeziku