Cel teden smo se ozirali v nebo in se spraševali, ali bo ta dež kdaj nehal padati, sobotno jutro pa se je prebudilo brez oblačka na nebu, sonce je sijalo, kot da bi vedelo, da se naši beli bombažki najraje podijo po suhi travi.

In prišla je sobota, 05. junij 2010. Na vadbišču KD Naklo se je nabralo kar lepo število: 44 cotončkov in skoraj 90 ljudi. Lastniki cotonov in tudi tisti, ki kužka nimajo, pa so ljubitelji, so prišli z namenom druženja, izmenjavanja izkušenj in predvsem zabave.

Jutro je bilo kar naporno ob pripravi prostora, postavljanje miz, klopi, baldahinov, ampak z dobro voljo je bilo tudi vse to narejeno skorajda v trenutku.



In ljudje so prihajali in prihajali. Nekateri s kužki, drugi samo na oglede. In vsi smo uživali ob pogledu na bele puhke, ki so se podili po travi. Ker je vadbišče kinološkega društva popolnoma ograjeno, so bili vsi lastniki bombažkov brez skrbi za svoje štirinožce, saj so vedeli, da ne morejo nikamor uiti in so se tako lahko tudi bolj posvetili druženju z ostalimi ljudmi, kužke pa so prepustili veselemu rajanju.

Za vse je bilo dobro poskrbljeno - najprej za kosmatince veliko posodic z vodo, postavljenih na vseh mogočih koncih, da so lahko hitro omočili svoje suhe jezičke - pa tudi za ljudi; peklo se je kar na treh žarih, pijače je bilo v izobilju, veliko jih je s seboj prineslo doma pripravljene dobrote - od raznih solat do sladic - skratka, mize so se kar šibile od dobrot in rezultat so bili zadovoljni obiskovalci in zelo zelo zadovoljni kužki.



Pa ni bil samo navaden piknik. Organizirali smo tudi srečelov, za katerega so nam blago prijazno odstopili sponzorji, vsaka srečka je bila dobitna. Nagrade so bile večinoma namenjene našim kosmatincem, pa tudi kaj praktičnega za nas se je našlo, tako da menim, da smo bili vsi zadovoljni.

Imeli smo tudi čisto pravega pasjega frizerja Gorazda, ki je zaradi naših cotončkov prišel naravnost z Dunaja in se posvetil vsakemu posebej. Pomagal je z nasveti o negi naših kožuščkov, pa tudi praktično je marsikaj pokazal - od tega, kako se uspešno rešiš še tako zabetoniranega vozla, do tega, da so prav vsi cotončki piknik zapustili z lepo postriženimi krempeljci in postriženo dlako med blazinicami. Lastniki pa so na njegovi stojnici pod šotorom lahko tudi kupili nekatere malenkosti, ki jih je imel s seboj. Tako so bili vsi zadovoljni - lastniki bombažkov so dobili nove informacije o negi, bombažki pa zato, ker jim je Gorazd predstavil česanje in striženje v najlepši luči - nič matranja, samo malo heca in stvar je opravljena.



Dan je čisto prehitro minil in v zgodnjih večernih urah so se ljudje začeli poslavljati. Prepričana sem, da je ta dan ostal vsem v najlepšem spominu in da bo drugo leto še več udeležencev, takrat že četrtega tradicionalnega coton piknika.

Posebna pohvala pa gre Petri Tomšič, glavni pobudnici in organizatorki piknika, ki se je s svojimi domačimi in prijatelji potrudila, da nam je bilo vsem tako lepo.

Miriam Habe Klopčič
Fotomaterial sta prispevala Jasmin Šorn in Miriam Habe Klopčič