Delavnica Sobivanje z živalmi, ki je potekala med projektnim tednom, se je začela 23. marca 2009 v učilnici 115, kjer sta nas toplo pozdravili vodji naše delavnice, prof. Suzana Krvavica in prof. Neža Vilhelm ter njen kuža Mini. Najprej nas je prof. Krvavica seznanila s potekom delavnice, nato pa se je vsak predstavil in povedal, kaj hoče doseči v delavnici. Naš načrt za prvi dan je bil pogovor o zlorabi in mučenju živali in obisk Kmetijske šole Grm na Bajnofu, kjer naj bi nam predstavili nekaj domačih živali. V razredu se nam je kmalu pridružila gospa Tatjana Harlander, ki je predsednica Društva za zaščito živali v Novem mestu. Predstavila nam je razloge za njihovo delovanje in kaj v resnici je naloga takih društev. Povedala nam je še nekaj splošnih dejstev o financiranju njihovih projektov, ki na splošno od občin dobijo bolj malo denarja, sploh v manjših krajih.


Tatjana Harlander

Nato smo si še ogledali prispevek o uporabi živali za poskuse v farmaciji. Medtem pa je Mini, naš mali irski seterček, iskal koga, ki ga bi božal in crkljal, kar mu je tudi uspevalo. Ura je bila že skoraj pol enajstih in poslovili smo se od gospe Tatjane. Imeli smo kratek odmor za malico, najedli smo se vsi, razen Mini, ki je zaman prosil za hrano z dvigovanjem tac. Po odmoru smo odšli na avtobusno postajališče zraven šole. Od tam smo se z avtobusom odpeljali na Bajnof, kjer nas je pričakala profesorica na Kmetijski šoli Grm. Popeljala nas je do ovc, ki so bile tako vesele našega obiska, da so tekle sem ter tja in nas venomer opazovale. Profesorica nam je povedala nekaj zanimivih dejstev o njih, nato pa smo se odpravili naprej.


Ovce so res prave ovce

Šli smo v hleve, kjer smo lahko opazovali dva ducata krav. Mini je stisnil rep med noge in ni bil več tako radoveden kot prej. Ogledali smo si tudi mlekarno, kjer nam je profesorica razložila molžo krav in bolezni krav. Odpravili smo se pogledati tudi kokoši in peteline, ki so šentjernejske pasme. Naši fotografi so poslikali njihova jajca, saj si nihče od preostalih ni upal kaj bližje. Zadnji del ogleda so bili še konji, kjer nam je študent kmetijske šole, ki je jahač, prikazal, kako moramo osedlati konja, nato pa smo se odpravili v halo, kjer nam je prikazal, kako se jaha konja. Nekajkrat je z njim skočil čez ovire, tako da se je še Mini oziral za njima in si verjetno predstavljal, kako bi bilo jahati konja. Po prikazanem smo lahko še ostali zajahali konja in s spremstvom jahača naredili krog ali dva po dvorani. Ob dveh smo končali ta dan in se odpravili domov, kjer smo si zaradi groznega vonja od hlevov in živali privoščili toplo kopel.


Preskakovanje ovir

Naslednji dan, v torek, 24. marca 2009, pa smo se zbrali na parkirišču pred Tušem, saj nas je čakal naporen dan. Pridružil se nam je tudi prof. Matjaž Štih. Ob osmih smo se z avtobusom odpeljali izpred Tuša. Prvi cilj današnjega dne je bil v Gmajnicah v Ljubljani, kjer je zavetišče za živali. Tja smo prispeli ob pol desetih, kjer nas je pričakala gospodična Maja, ki dela v njem.


Prav pridno smo poslušali :)

Že na dvorišču smo lahko božali mačke, ki so nas prišle pogledat. Odšli smo v stavbo, kjer nam je bilo v predavalnici predstavljeno delo zavetišča in povedano nekaj žalostnih primerov iz bližnje preteklosti. Skozi zastekljeno površino smo si lahko ogledali tudi sterilizacijo mačke, kar pa so odsvetovali tistim s slabimi želodci. Nato smo si šli ogledati pse, ki so bili zaprti v boksih in čakali na novega lastnika. Ogledali smo si tudi dve mački v karanteni, kjer morajo ostati 21 dni po sprejetju v zavetišču. Nato je vsak profesor dobil po enega psa in skupaj smo jih šli na hitro sprehajati. Ko smo pse vrnili, smo se odpravili proti drugem današnjemu cilju, proti ljubljanskemu živalskemu vrtu.


Sprehodili smo kužke

Tam smo dobili že kupljene vstopnice in takoj, ko smo vstopili v ZOO, smo počakali na tamkajšnjo biologinjo, ki nas je popeljala v notranje prostore, kjer smo imeli približno uro časa za spoznavanje živali. Najprej nam je pokazala grlico, nato pitona, ki je bil na srečo vseh nestrupen, nato pa še bradato agamo, ki je na daleč podobna kameleonu in drugim kuščarjem.


bradata agama

Po koncu spoznavanja živali smo imeli pol ure časa za spoznavanje živali živalskega vrta, nato pa nam je svoje delo in svoj delovni prostor predstavil veterinar g. Kastelic. Povedal nam je tudi nekaj zanimivosti, lahko pa smo ga tudi kaj vprašali. Ker se je tako veterinarju kot nam malce mudilo, smo se mu zahvalili in se tako ob pol treh odpravili v Novo mesto. Bil je naporen, toda odličen in zanimiv dan.


predavanje v ZOO

Tretji dan smo začeli v šoli. Z nami so bili spet seter, prvič pa še čivava in beli višavski terierček. Najprej smo spoznali legvana, ki nam ga je predstavil moj sošolec Jan Hrovat. Nad predstavitvijo smo bili navdušeni, saj nismo vedeli, da se Jan tako spozna na plazilce. Potem smo izvedeli podatke o čivavi, terierčku in setru.


čivava


višavski terier

Poučili smo se tudi o zgodovini psov, delitvi na pasemske skupine in o nekaterih aktivnostih terapevtskih psov. Mini ne razveseljuje samo nas, ampak tudi številne druge otroke.


skorajda šolski seter Mini

Nato smo se odpravili v zavetišče na Zajčjem vrhu. Tam nam je lastnik g. Turk predstavil dejavnosti zavetišča. Za nalogo smo si zadali, da sprehodimo prav vse kužke, ki se ta trenutek nahajajo tam. Vsi so bili sprehoda in igre zelo veseli. Tudi najbolj preplašene smo poskušali prepričati, da svet ni tako hudoben, kakor se jim je kazal do takrat. Premraženi, a zelo veseli, smo zaključili ta dan.


Kdo sprehaja koga?

Zadnji dan smo imeli predstavitve naših delavnic. Anja in Iva sta naredili lep filmček. Anja je pravi mojster fotografije, saj je naredila več kot 700 prelepih fotografij. Izmed njih sta obe izbrali najlepše, jih uredili v filmček in izbrali še glasbo za popestritev. Zdi se mi, da je filmček pokazal, kako lepo smo se imeli in da smo naredili zelo veliko.

avtor članka: Žiga Žgavec
avtorica fotografij: Anja Fabijan
mentorici: Suzana Krvavica in Neža Vilhelm