Kot vestni vzreditelji dalmatincev poleg vzreje z izključno slušno testiranimi starši, katerih rezultat testiranja je BAER +/+ (kar po 'domače' pomeni, da slišijo na obe ušesi), redno opravljamo tudi slušno testiranje mladičev pri vsakem našem leglu. S tem preprečimo, da bi v nadaljno vzrejo prišel pes, ki je gluh ali delno gluh, saj je gluhota dedna. Žal delne gluhosti ni moč ugotoviti brez elektronskega testiranja sluha in velikokrat se je že dogodilo, da so lastniki, ki so testirali starejše pse in ugotovili, da njihovi ljubljenčki ne slišijo na eno uho, le začudeno ogledovali rezultate testiranja in povedali, da si niso nikoli mislili, da bi lahko njihov pes bil na pol gluh, saj se je vedno normalno odzval na vse zvoke, šume, ...

V soboto, 13. 5. 2006, se je v Studiu Nege za male živali "Iv San Bernard" odvijalo elektronsko testiranje sluha ter pregled pogačice, katere je izvajala priznana veterinarka z Dunaja (Avstrija), ga. mag. Regina Bregenzer, tudi sama ljubiteljica psov in poznana, uspešna vzrediteljica bulterjerjev in kitajskih golih psov.

Ker me je kar nekaj ljudi spraševalo, kako testiranja potekajo, sem želela širši množici povsem preprosto predstaviti v besedi in sliki potek dogajanja, kot sem ga sama doživela.



Elektronsko testiranje sluha (BAER test)

Znano je, da so beli, oziroma pretežno beli psi nagnjeni h gluhoti. V tujini je redno testiranje sluha pri psih, katere se načrtuje uporabiti v vzreji ter pri mladičih pasem, pri katerih se pojavlja gluhota, povsem normalno oziroma obvezno. Glede na to, da se gluhota prenaša na potomce, bi se moral vsak vesten vzreditelji pasem, ki so podvržene gluhosti, že zaradi same etičnosti do svoje pasme, testirati pse, ki jih namerava uporabiti v vzreji. Govor je predvsem o lastnikih pasem: dogo argentino, dalmatinci, bullterierji, svetlejši (bolj beli) tibetanski terierji, parson russel in jack russel terierji, harlekin in pretežno bele nemške doge, merle avstralci, border collie-ji, ..., ter vse ostale bele pasme oz. nekateri predstavniki ostalih pasem v pretežno belih barvah.

Aparatura, s katero se pregleduje sluh (op. p.: z enako aparaturo se pregleduje sluh tudi pri majhnih otrocih), je sestavljena iz računalnika, ki je povezan s slušalkami in elektrodami ter monitorjem, kjer je možno slediti odzive psa na zvok.


Slušalke


Vstavitev slušalke


Vmesnik, ki povezuje elektrode in računalniški kabel


Vstavitev elektrode

Elektronski pregled sluha poteka tako, da se psa uspava. Običajno se za sedativ uporablja Domitor.
Nato se pri dolgodlakih psih očisti morebitne dlake v ušesnem kanalu ...


čiščenje ušesa

... sledi namestitev slušalk ...


Vstavitev slusalke

... ter namestitev štirih elektrod, in sicer:



- v kožno gubo ob levi in desni strani ušesa,



- kožno gubo na glavi,



- kožno gubo na vihru,



Prične se s testiranjem levega, nato pa desnega ušesa. Preko slušalk računalnik spusti 1000 impulzov, zvok do višine 70 decibelov (kar je primerljivo z glasnostjo človekovega govora), ki se sliši kot nekakšno brnenje. Pasemski klubi v tujini (npr. Klub za dalmatince v Avstriji), ki zahtevajo BAER test, smatrajo 70 db kot mejo za določitev slušnosti psa. Psi, ki pri tej jakosti zvoka ne slišijo, ne smejo v vzrejo.



Elektrode, ki so nameščene na štirih predelih psa, zaznamujejo odziv psa na zvok, ter ga skrbno beležijo in prikazujejo na monitorju. Odziv se kaže z razgibano krivuljo v kolikor pes sliši, ter ravnejšo črto, ko naletimo na gluho uho.

Le z elektronskim testiranjem sluha je možno ugotoviti dejansko slušnost psa. Tega bi se morali zavedati tudi vzreditelji in vzrejne komisije, ki skrbijo za pasme, ki spadajo v 'rizične' na področju gluhosti. Žal se še vedno dogaja, da vzreditelji pri nas sluh 'testirajo' čisto po domače - s povzročanjem hrupa, žvižgi, tolčenjem s pokrovkami, ... Vendar vse to ni dovolj. Povsem gluhega mladička že izslediš, na pol gluhega pa skoraj nikoli. Taki psi bi morali biti izločeni iz vzreje, saj predstavlja parjenje z bolnimi, napol gluhimi psi potenciranje tega zdravstvenega problema v pasmi. Velikokrat pa se dogaja, da se tega problema zavemo, ko je žal že prepozno. Na žalost se trenutno dogaja tudi to, da se parijo psi, za katere imajo vzreditelji potrdilo o opravljenem BAER testu, ki kaže na to, da je pes napol gluh. Vendar, dokler pasemski klubi ne bodo zdravstvenega stanja pri določenih pasmah prijeli v svoje roke, bo tako tudi vnaprej.

Srčno upava, da se bo v kratkem tudi na tem področju premaknilo na bolje. V dobro psov, novih lastnikov in nam, ljubljenih pasem.

Pregled pogačice (Patellar Luxation)

Patellar luxation v dobesednem slovenskem prevodu pomeni 'izpah pogačice', boljši prevod bi lahko bil 'gibljivost pogačice', saj se dejansko pri testiranju patelle ugotavlja stopnjo gibljivosti pogačice pri psu. Testiranje patelle (pogačice) poteka brez narkoze in sicer tako, da veterinarka z eno roko drži pogačico, z drugo pa premika nogo psa ter poskuša pogačico spraviti s položaja ter slediti, kako se bo po premiku pogačice le-ta obnašala. Glede na izid testiranja se določi stopnja luksacije patelle:

0 - patelle ni možno premakniti s položaja;
1 - patello je možno nekoliko težje premakniti s položaja, vendar takoj po premiku sama "zaskoči" na svoje mesto;
2 - patello je možno premakniti s položaja, vendar potrebuje nekaj časa, da "zaskoči" na svoje mesto;
3 - patello je možno z lahkoto premakniti s položaja in jo je potrebno po posegu namestiti na svoje mesto;
4 - patella se sama od sebe premika s položaja.







Za testiranje patelle in izdajo potrdila o stopnji gibljivosti mora imeti veterinar posebne izpite, po uspešnem opravljanju le-teh pa lahko izdaja uradno potrdilo za opravljeno testiranje.

Pse, ki imajo stopnjo pat. lux. 2 ali višjo, naj se ne bi uporabilo v vzreji. Pes/psica, ki ima stopnjo 1, naj bi bil/a parjena (zaželjeno je) izključno s psico/psom, ki ima stopnjo pat. lux. 0.

Kot zanimivost navajam pasme, ki so podvržene problemom s pogačico, rangirane glede na % najdenih primerov okvar pogačice.

Pasma	Rang	Št. testiranih psov	% zdravih psov	% psov z okvaro pogačice
POMERANIAN	1	207	52.2	47.8
CHOW CHOW	2	71	70.4	29.6
COCKER SPANIEL	3	364	74.7	25.3
CHINESE SHAR-PEI	4	96	80.2	19.8
LABRADOR RETRIEVER	5	195	82.1	17.9
LHASA APSO	6	63	88.9	11.1
MI-KI	7	97	89.7	10.3
DACHSHUND	8	67	91.0	9.0
SHIBA INU	9	453	91.2	8.8
PUG	10	250	92.4	7.6
AMERICAN ESKIMO DOG	11	55	92.7	7.3
GOLDEN RETRIEVER	12	97	92.8	7.2
AUSTRALIAN TERRIER	13	84	92.8	7.1
BICHON FRISE	14	659	93.0	7.0
PULI	15	62	93.5	6.5
POODLE	16	467	93.6	6.4
CHINESE CRESTED	17	173	93.6	6.4
ENGLISH COCKER SPANIEL	18	95	93.7	6.3
CHIHUAHUA	19	317	94.0	6.0
KEESHOND	20	251	94.4	5.6
BLOODHOUND	21	73	94.5	5.5
ITALIAN GREYHOUND	22	279	95.3	4.7
SHIH TZU	23	108	95.4	4.6
MINIATURE PINSCHER	24	66	95.5	4.5
BORDER TERRIER	25	415	95.7	4.3
FRENCH BULLDOG	26	394	95.9	4.1
MALTESE	27	73	95.9	4.1
TOY FOX TERRIER	28	75	96.0	4.0
FINNISH SPITZ	29	50	96.0	4.0
ENGLISH SPRINGER SPANIEL	30	80	96.3	3.8
COTON DE TULEAR	31	472	96.2	3.8
AFFENPINSCHER	32	79	96.2	3.8
RAT TERRIER	33	321	96.3	3.7
BOSTON TERRIER	34	589	96.4	3.6
DOGUE DE BORDEAUX	35	85	96.5	3.5
PAPILLON	36	428	96.5	3.5
HAVANESE	37	912	97.3	2.7
CAVALIER KING CHARLES SPANIEL	38	1422	97.3	2.7
AMERICAN STAFFORDSHIRE TERRIER	39	115	97.4	2.6
FLAT-COATED RETRIEVER	40	893	97.5	2.5
WEST HIGHLAND WHITE TERRIER	41	52	98.1	1.9
AKITA	42	409	98.3	1.7
ROTTWEILER	43	128	98.4	1.6
GERMAN SHEPHERD DOG	44	66	98.5	1.5
AUSTRALIAN SHEPHERD	45	201	98.5	1.5
BULL TERRIER	46	68	98.5	1.5
SMOOTH FOX TERRIER	47	72	98.6	1.4
AMERICAN PIT BULL TERRIER	48	93	98.9	1.1
SCHIPPERKE	49	95	98.9	1.1
KUVASZ	50	96	99.0	1.0
NEWFOUNDLAND	51	556	99.3	0.7
MASTIFF	52	1215	99.8	0.2

Vir: http://www.offa.org/patluxstatbreed.html

Zahvalila bi se veterinarki mag. Regini Bregenzer za prihod v Slovenijo in opravljeno testiranje sluha, katerega pri nas žal še ni moč opraviti, ter Mojci Svetličič za pomoč in možnost opravljanja testiranj v njenem Studiu za nego malih živali "Iv San Bernard".

Napisala in fotografirala: Polona Blatnik & Gregor Nemanič
Maj 2006